Okoljske nevladne organizacije so danes z ministroma za infrastrukturo ter okolje in prostor Bojanom Kumrom in Urošem Brežanom izvedle razpravo o zelenem prehodu. Predstavnike nevladnih organizacij je predvsem zanimalo, kakšne načrte in poglede imata ministra na strategijo opuščanja premoga, grajenje hidroelektrarn in krepitev javnega prometa.
Razpravo so pripravili v gibanju Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z organizacijami Umanotera, Focus in Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij. Sodelujoči so na ministra zastavljali vprašanja na podlagi zahtev, ki so jih v gibanju Mladi za podnebno pravičnost oblikovali na petih marčnih podnebnih skupščinah.
V njih se med drugim zavzemajo za ustanovitev posebnega organa, ki bo pristojno za koordiniranje in čimprejšnji začetek izvajanja vseh politik in ukrepov, povezanih z zelenim prehodom. Zahtevajo tudi razogljičenje energetike, povečanje naložb v javni potniški promet in redno namenjanje proračunskih sredstev za mednarodno razvojno pomoč za prilagajanje podnebnim spremembam in omilitev podnebnih sprememb v državah globalnega juga.
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki bo s spremembo zakona o vladi prevzel vodenje ministrstva za podnebje in energijo, absolutno podpira ustanovitev nekega organa, ki bi vodil koordinacijo zelenih politik. A po njegovi oceni bo najbolj ključno, kakšno moč oz. vpliv bo ta organ imel. V Sloveniji smo namreč zelo dobri pri pisanju raznoraznih strateških načrtov, a zatakne se pri izvedbi, je opozoril.
Glede zahteve po širitvi zavarovanih območij z namenom ohranjanja biodiverzitete je Kumer izrazil naklonjenost ohranjanju naravnih virov. Vendar, kot je dejal, je kljub mnogim pozitivnim posledicam, ki jih taki ukrepi prinašajo, treba biti previden, da se ne naredi kakšne neumnosti.
Na vprašanje glede naklonjenosti odkupovanju zemljišč za odpiranje rek, meandre in obnovo obrežne ter poplavne vegetacije z namenom povečanja protipoplavne varnosti je minister za okolje in prostor Uroš Brežan odgovoril, da je varstvo pred poplavami eden od ukrepov, ki jih bo ta vlada jemala zelo resno. Treba bo biti previden, kako se bodo ti ukrepi umeščali v prostor, pri čemer bo pomembno, da bodo ti ukrepi zastavljeni sonaravno. Ob vodotokih je velika večina zemljišč že v državni lasti, tam, kjer niso in bodo želeli izvajati protipoplavne ukrepe, pa bo treba do takih zemljišč priti, je pojasnil.
💬 Ministra MOP Uroš Brežan in @mzi_rs mag. Bojan Kumer na razpravi z Mladi za podnebno pravičnost o tem kakšen bo zeleni prehod 🍀. Pomemben dialog o biotski raznovrstnosti, energetiki, naravovarstvenih zahtevah, trajnostni mobilnosti in prilagajanju na podnebne spremembe. ✅️ pic.twitter.com/luTLluS1nU
— Ministrstvo za okolje in prostor (@rs_mop) June 21, 2022
Kar se tiče gradnje novih hidroelektrarn, je Brežan spomnil, da so se v koalicijski pogodbi že zavzeli, da se na Muri novih ne bo gradilo. Glede Mokric pa je postopek še v teku, tako da ga ministra nista želela komentirati.
Ministra medtem nista naklonjena odstranjevanju vseh pregrad na vodah, sta pa se strinjala, da bi bilo treba odstraniti tiste starejše, ki ne opravljajo več svoje vloge.
Pa zapiranje Teša?
S področja energetike je nevladnike zanimalo, kako je z zapiranjem Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in kakšne so možnosti za njeno zaprtje pred letom 2030. Kot je dejal Kumer, je prejšnja vlada sprejela strategijo za opuščanje premoga, njeno prenavljanje pa bi vzelo veliko časa. Meni, da je strategije treba izvajati, predvsem pa se osredotočiti na uvajanje zelenih projektov na tem območju.
Z opustitvijo premoga bo treba poskrbeti tudi za delavce, ki bodo posledično izgubili službo in da bo prehod pravičen. Po mnenju Kumra pa ne bo dovolj, da se tem ljudem zagotovi službo, ki bo enako ali celo bolje plačana. Zagotoviti jim bo treba tudi boljše delovne pogoje, je prepričan.
Z vidika prometa je Kumer izpostavil potrebo po boljši izrabi obstoječe cestno-prometne infrastrukturo namesto grajenja nove. Zagotovil je, da bodo krepili javni potniški promet tudi s pomočjo mehkih ukrepov, kot je spodbujanje dela od doma.
Brežan je medtem opozoril, da se načeloma sicer vsi strinjamo, v katero smer je treba iti, zaplete pa se pri načinu izvedbe. Kot je poudaril, se je treba zavedati, da do tega cilja vodijo mali koraki.
Brežan se je obenem strinjal, da se s finančnimi sredstvi pomaga državam globalnega juga pri soočanju z vplivi podnebnih sprememb. Sicer nima podatka o tem, koliko Slovenija trenutno za to namenja in kakšen bo trend v prihodnje. Slednji bo bolj jasen z obravnavo in sprejemom proračunov za leti 2023 in 2024.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!