Po besedah evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča sta izboljšanje koordinacije in pripravljenosti ključni za soočanje s krizami v prihodnje.
Ministri za evropske zadeve so danes na Brdu pri Kranju med drugim razpravljali o krepitvi odpornosti Evrope po krizi, ki jo je povzročil izbruh pandemije covida-19, in prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Zdravstvena kriza in pandemija, ki nista težav povzročili le zdravstvu, ampak med drugim tudi gospodarstvu, še nista do konca premagani, je po razpravi povedal državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan. Pokazala da se je vrzel v naši pripravljenosti na tovrstne izzive, pripravljenost pa je po njegovem ključna. Kot je napovedal, se bodo osredotočili na oblikovanje evropske zdravstvene unije. Okrepiti bo treba obstoječe strukture, kot sta Evropska agencija za zdravila (Ema) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Skupno spoznanje današnjih razprav je, tako Dovžan, da je množično cepljenje ključen (najhitrejši) ukrep za izhod iz pandemije covida-19. Voditelji evropskih držav so prav tako soglašali, da potrebujejo več strateškega načrtovanja zalog in da je ključna digitalizacija. Kot je povedal Dovžan, je pomembna dobra komunikacija tako med državami članicami EU kot s sosednjimi državami. “Zato smo veseli, da so se nam danes pridružili tudi partnerji iz držav Zahodnega Balkana,” je dejal.
Koordinacija in pripravljenost
“Pozdravil bi, da je slovensko predsedstvo Svetu EU zbralo odpornost kot eno od prednostnih nalog,” pa je v uvodu svojega nagovora po razpravah na ravni ministrov povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. S krizo velikih razsežnosti se je lažje spopadati, če članice delujejo skupaj, usklajeno, zato je ključno, da se izboljša koordinacija, je povedal. Sploh na začetku pandemije je prišlo do neusklajenega zapiranja meja, je spomnil.
“Drugo pa je izboljšanje pripravljenosti,” je nadaljeval komisar. Svet na pandemijo takšnih razsežnosti ni bil pripravljen, kar da je logično. “Naš izziv je, da bomo znali predvideti, kakšne izzive lahko pričakujemo v prihodnosti,” je povedal. Na Komisiji bodo zato delali na scenarijih za bodoče krize, na podlagi katerih bodo oblikovali cilje odpornosti. Cilji odpornosti na evropski ravni še ne obstajajo, članice pa bodo morale o njih doseči soglasje.
Eden od elementov izboljšanje pripravljenosti je, tako Lenarčič, okrepitev Evropskega centra za nujno odzivanje. Krepitev je ključna z vidika preventive in pripravljenosti.
Ključno sodelovanje z Zahodnim Balkanom
“Posredno smo govorili tudi o vprašanju širitve,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje povedal Dovžan in spomnil, da je širitev ključna strateška politika EU do partnerjev Zahodnega Balkana, pri čemer pa je na obeh straneh zahtevna naloga, da se nadaljuje proces širitve. Tudi geografska lega regije Zahodnega Balkana nakazuje, kako ključno je sodelovanje s šestimi partnerji regije.
Lenarčič je povedal, da tri od šestih partneric z Zahodnega Balkana že sodelujejo v evropskem mehanizmu civilne zaščite (Črna gora, Srbija in Severna Makedonija), želi pa si, da bi se v času njegovega mandata sodelovanju pridružile še preostale tri (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!