Evropska komisija Sloveniji ponuja visoko pomoč, je ocenila zunanja ministrica Tanja Fajon, a opozorila, da so roki za pridobitev tega denarja zelo kratki. Slovenija bo morala namreč do konca avgusta zaprositi za posojila iz sklada za okrevanje in odpornost, v dvanajstih tednih pa bo morala zaprositi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Oblikovanje delovne skupine, ki bo Sloveniji pomagala pri črpanju denarja, je edinstvena rešitev, je poudaril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Sloveniji bo po uničujočih poplavah v sklopu evropskega solidarnostnega sklada na voljo 400 milijonov evrov, je v nagovoru državnemu zboru napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
“Predsednica Evropske komisije je v Slovenijo prišla z zajetnim paketom možne pomoči. Vendar je treba opraviti še nekaj korakov,” je poudaril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Sloveniji bo na voljo denar iz evropskega solidarnostnega sklada, pri tem gre predvsem za sklad za regionalni razvoj, ter sklada za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija osnovala ob začetku epidemije.
Iz solidarnostnega sklada je Sloveniji letos na voljo 100 milijonov evrov, za naslednje leto pa do 300 milijonov evrov. Slovenija bo morala najprej narediti oceno škode in v dvanajstih tednih poslati prošnjo za pomoč.
Slovenija bo lahko koristila tudi denar iz sklada za regionalni razvoj, ki je na voljo za obdobje do leta 2027. “Ta finančni okvir je še v zgodnji fazi izvajanja, tako da je na voljo še veliko sredstev. Von der Leyen je zagotovila maksimalno prožnost Evropske komisije. Slovenija bo morala najprej prepoznati potrebe in izraziti željo za preusmeritev dela teh sredstev, Komisija pa bo šla pri tem Sloveniji na roko,” je rekel Lenarčič.
Tretja možnost, ki je na voljo Sloveniji, pa so sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost. “Tukaj ima Slovenija še cel kup neizkoriščenih posojil. Von der Leyen svetuje razmislek o teh posojilih in preusmeritvi denarja iz že načrtovanih projektov v potrebe, ki so nastale s to katastrofo,” je pojasnil. “Mislim, da gre za zelo zajeten paket pomoči. Predvsem pa je pomembno, da se je von der Leyen s predsednikom vlade Robertom Golobom dogovorila za skupno delovno skupino, ki bo pomagala te stvari premikati naprej.”
Zahtevek za posojila iz sklada za okrevanje in odpornost mora Slovenija podati do konca avgusta. Kot je poudaril Lenarčič, je določen minimalen delež denarja, ki mora iti v zeleni prehod in digitalno preobrazbo. “Poplavna varnost je eden bistvenih elementov zelenega prehoda. Tukaj se da še marsikaj preusmeriti. Če bo Slovenija to želela, ji bo šla Evropska komisija nasproti.”
Nato mora Slovenija v roku 12 tednov po poplavah pripraviti celovito oceno škode in vložiti zahtevek iz solidarnostnega sklada. “Treba bo zagotoviti ustrezno, namensko in transparentno porabo teh sredstev. Zato je treba pripraviti dobre projekte, ki so izvedljivi. Pri tem je treba še zlasti upoštevati roke za izvedbo projektov, ki so financirani iz sklada za okrevanje in odpornost, saj so ti zelo kratki,” je rekel evropski komisar. Izpostavil je, da je Komisija pripravljena stati Sloveniji ob strani mnogo bolj, kot je običajno. Posebnost je tudi organizacija delovne skupine, namenjene lažjemu pridobivanju pomoči.
Fajon: Številke so višje, a so roki zelo kratki
Višina sredstev, ki jih Evropska unija (EU) namenja pomoči Sloveniji, je bistveno višja, kot je bilo mogoče pričakovati, pa je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. “Von der Leyen je dala zelo optimistično in odgovorno napoved. Številke so višje, a so roki zelo kratki,” je ocenila Fajon in dodala, da bo šele po sanaciji mogoče analizirati škodo. “Delati bomo morali zelo trdo, da sestavimo te analize.”
“Evropska solidarnost, ki smo ji priča, je res neverjetna. Ne samo, da smo Slovenci pokazali izjemno solidarnost, tudi cela Evropa nam stoji ob strani. To nam daje upanje,” je dodala ministrica, ki vsak dan dobiva ponudbe pomoči ne samo od vlad, ampak tudi humanitarnih in človekoljubnih organizacij ter posameznikov. “Obljubljene pomoči je že toliko, da praktično težko koordiniramo s terenom, kaj vse rabijo.”
V prihodnjih dneh bo po besedah Fajon ključno čiščenje in zaščita hudournikov ter odvoz smeti. Zunanjim ministrom držav EU in Nata se je zahvalila za vso pomoč in jih prosila za dvižne, pomožne mostove, težke vojaške helikopterje, gradbene naprave za odstranjevanje naplavnin in čiščenje hudourniških kanalov. Ob tem je Fajon opozorila tudi na povečevanje kraj. “Grozljivo je, da v teh težkih časih marsikdo izkorišča nemoč in šibkost ljudi,” je rekla.
Janša: Slovenija ima veliko srečo, da ujma ni prizadela pol Evrope
Po oceni predsednika SDS Janeza Janše je von der Leyen obljubila znatno pomoč. “V tej veliki nesreči ima Slovenija srečo, da ta ujma ni prizadela pol Evrope. Tako drugi lahko pomagajo,” je rekel. Janša upa, da bo denar s pomočjo skupne delovne skupine hitro prišel tja, kjer je najbolj potreben. “Zagotovo je v teh dneh in tednih zagotavljanje ključnih pogojev za normalno življenje velikanski zalogaj, ki tudi veliko stane. Upam, da ima vlada zadostne likvidnostne rezerve, da to začasno pokrije.”
“Glavno sporočilo je, da v nesreči nismo sami. Lepo je videti pomoč tujih vojakov na prizadetih območjih, tovornjake in terenska vozila organizacij iz Evrope, ki tja pridejo pripravljena in točno vedo, kje je treba pomagati, ne da bi obremenjevali že tako zasedeno civilno zaščito,” je še rekel Janša.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje