Iz narave v skodelico: naberite teh pet korenin in si pripravite domače čaje

Ko se dnevi krajšajo in narava počasi prehaja v obdobje mirovanja, se za ljubitelje zeliščarstva začenja prav posebno obdobje. Medtem ko listi rumenijo, cvetovi izginjajo, nadzemni deli številnih rastlin pa se sušijo, se v zemlji še vedno skrivajo njihovi dragoceni podzemni deli.

Jesen je namreč za nekatere zdravilne rastline najprimernejši čas za nabiranje korenin. Te so že stoletja del tradicionalnega zeliščarstva, iz njih pa pripravljamo čaje in druge zeliščne pripravke.

Med rastlinami, katerih korenine so posebej zanimive, najdemo tudi takšne, ki jih dobro poznamo iz narave in celo z domačega vrta. Med njimi so repinec, kopriva, regrat, navadni slez in baldrijan. Vsaka ima svoje posebnosti, zato je pomembno poznati pravi čas nabiranja, način sušenja in tradicionalno uporabo, piše Slobodna Dalmacija.

Repinec: rastlina, ki jo mnogi zamenjajo za navaden plevel

Repinec pogosto raste ob poteh, na travnikih in neobdelanih površinah. Zaradi velikih listov in značilnih bodičastih cvetnih glavic ga večina dobro pozna, precej manj ljudi pa ve, da se njegova korenina že dolgo uporablja v tradicionalnem zeliščarstvu.

Najprimernejši čas za nabiranje je jesen v prvem letu rasti, ko rastlina še ni razvila cvetnega stebla. Korenino lahko izkopljemo tudi spomladi drugega leta.

Ko jo vzamemo iz zemlje, jo najprej temeljito očistimo in operemo. Nato jo narežemo na tanke kolobarje ali manjše koščke, saj se tako hitreje in enakomerneje posuši.

Sušimo jo na zračnem, suhem in senčnem mestu. Razporedimo jo v enem sloju, da se koščki ne prekrivajo, med sušenjem pa jih občasno obrnemo. Ko je korenina povsem suha, jo shranimo v dobro zaprto posodo.

Zanimivost: korenina repinca vsebuje inulin, vrsto prehranske vlaknine, ki deluje kot prebiotik in predstavlja hrano koristnim črevesnim bakterijam. Repinec se uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih za nego kože.

Kopriva: tudi pod zemljo skriva zanimive učinkovine

Koprivo običajno povezujemo z mladimi spomladanskimi listi, iz katerih pripravljamo juhe, priloge in zeliščne čaje. Toda uporabni niso samo njeni nadzemni deli. V tradicionalnem zeliščarstvu ima pomembno mesto tudi korenina.

To je najbolje izkopavati jeseni, ko začnejo nadzemni deli rastline veneti. Po nabiranju jo očistimo zemlje, operemo in narežemo na manjše koščke. Nato jo razporedimo po mrežasti podlagi ali čistem papirju in pustimo, da se posuši v dobro prezračenem prostoru brez neposredne sončne svetlobe.

Popolnoma posušena korenina mora biti krhka. Shranimo jo v nepredušno zaprto posodo in jo zaščitimo pred vlago.

Korenina koprive je posebej znana po svoji tradicionalni uporabi pri težavah, povezanih z benignim povečanjem prostate. Nekateri zeliščni pripravki iz nje so namenjeni lajšanju simptomov, kot so pogosto in oteženo uriniranje. Vendar ne zdravijo bolezni in ne nadomeščajo zdravniškega pregleda ali predpisane terapije.

Regrat: pod zemljo se skriva več, kot si morda mislite

Regrat je ena najbolj razširjenih in prepoznavnih divjih rastlin. Spomladi nabiramo njegove liste, iz cvetov pripravljamo različne domače dobrote, jeseni pa je čas, da pozornost namenimo tudi korenini.

Za nabiranje izberemo dobro razvite rastline, ki jih izkopljemo skupaj s korenino. To nato očistimo, operemo in narežemo na manjše kolobarje ali koščke.

Sušimo jo na suhem in zračnem mestu, zaščitenem pred neposredno sončno svetlobo. Primeren je tudi sušilnik za zelišča. Ko je korenina dovolj suha in se pri upogibanju prelomi, jo shranimo v stekleno posodo na temnem mestu.

Regratova korenina vsebuje inulin, ki je pomemben kot hrana za koristne črevesne bakterije. V tradicionalnem zeliščarstvu se pripravki iz nje uporabljajo predvsem za spodbujanje apetita in podporo prebavi.

Iz posušene korenine lahko pripravimo tudi napitek z nekoliko bolj polnim, značilno zemeljskim okusom. Nekateri jo pred uporabo tudi pražijo, s čimer dobijo temnejši napitek, ki ga uporabljajo kot brezkofeinsko alternativo kavi.

Navadni slez: njegova korenina je cenjena zaradi sluzi

Navadni slez je že dolgo poznan v tradicionalnem zeliščarstvu. Njegova posebnost je korenina, bogata s sluznimi snovmi, ki ob stiku z vodo ustvarijo značilno gosto tekočino.

Nabiramo jo jeseni, ko se rastna sezona konča. Najbolje je izbrati dobro razvite rastline. Korenino izkopljemo, očistimo zemlje in operemo. Po potrebi odstranimo poškodovane dele, nato pa jo narežemo na tanke trakove ali manjše koščke.

Pri sušenju je pomembno, da je prostor suh in dobro prezračen. Korenino razporedimo v tankem sloju in jo občasno obrnemo. Ko se popolnoma posuši, jo shranimo v zaprti posodi, kjer bo zaščitena pred vlago.

Slezova korenina se tradicionalno uporablja za pomirjanje razdražene sluznice ust, žrela in žrela pri suhem kašlju.

Pri pripravi se razlikuje od številnih drugih korenin. Namesto kuhanja jo običajno namakamo v hladni ali mlačni vodi, da se sluzne snovi postopoma izločijo. Pripravek precedimo in uporabimo v skladu z navodili za posamezno zelišče.

Baldrijan: korenina, ki jo poznamo predvsem zaradi spanja

Baldrijan, znan tudi kot zdravilna špajka, je ena najbolj prepoznavnih rastlin tradicionalnega zeliščarstva, ko govorimo o sproščanju in težavah s spanjem.

Za razliko od nekaterih drugih korenin ga običajno nabiramo pozno jeseni, ko je rastlina že dobro razvita. Izkopane korenine temeljito očistimo zemlje, operemo in narežemo na manjše koščke, da se lažje posušijo.

Sušimo jih v senci, na suhem in zračnem mestu. Uporabimo lahko tudi sušilnik, vendar pri zmerni temperaturi, ki naj ne presega približno 45 stopinj Celzija. Med sušenjem jih občasno obrnemo.

Baldrijan ima zelo značilen, intenziven vonj, zato ga je priporočljivo hraniti ločeno od drugih zelišč. Posušeno korenino shranimo v dobro zaprti posodi.

Pripravki iz baldrijana se tradicionalno uporabljajo pri blagi živčni napetosti in težavah z uspavanjem. Vendar je potrebna previdnost pri sočasni uporabi pomirjeval, uspaval in alkohola. O kombiniranju z zdravili se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.

Kako pravilno pripraviti čaj iz zdravilnih korenin?

Korenine so praviloma trše in gostejše od listov ali cvetov, zato njihova priprava zahteva nekoliko drugačen pristop. Pri številnih koreninah uporabljamo prevretek: rastlinski material dodamo vodi, segrevamo do vretja in nato nekaj časa kuhamo na nizki temperaturi.

Vendar to ne velja za vse rastline. Pri slezu je na primer primernejše namakanje v hladni ali mlačni vodi, saj tako ohranimo njegove sluzne snovi.

Pomembno je, da vedno upoštevamo priporočila za posamezno rastlino in navodila na pripravku. Tudi naravni zeliščni izdelki niso primerni za vsakogar in lahko vplivajo na delovanje nekaterih zdravil. Ob rednem jemanju zdravil, nosečnosti ali kroničnih boleznih pa se pred uporabo posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Preprost recept: čaj iz regratove korenine

Če želite preizkusiti nekoliko drugačen zeliščni napitek, lahko pripravite čaj iz posušene regratove korenine.

Potrebujete:

1. eno do dve čajni žlički sesekljane posušene regratove korenine;
2. 250 mililitrov vode;
3. po želji malo medu.

Priprava:

Korenino stresite v manjšo posodo in jo prelijte s hladno vodo. Počasi segrejte do vretja, nato na nizki temperaturi kuhajte približno deset minut. Posodo odstavite, pokrijte in pustite stati še pet minut. Na koncu napitek precedite.

Po želji mu lahko dodate malo medu, ko se nekoliko ohladi.

Pri nabiranju ne pozabite na nekaj pomembnih pravil

Čeprav je nabiranje zdravilnih rastlin prijetna jesenska dejavnost, zahteva nekaj znanja in previdnosti. Rastline vedno nabiramo na čistih območjih, stran od prometnih cest, industrijskih območij in površin, ki bi lahko bile onesnažene.

Zelo pomembno je tudi, da rastlino zanesljivo prepoznamo. Napačna določitev vrste je lahko nevarna, zato ne nabiramo rastlin, o katerih nismo povsem prepričani.

Pri izkopavanju korenin upoštevajmo tudi naravo: ne izkopljimo vseh rastlin na enem območju in ne nabirajmo zaščitenih vrst. Kadar je mogoče, izberimo rastline z lastnega vrta ali površin, kjer je nabiranje dovoljeno.

Pred shranjevanjem morajo biti korenine popolnoma suhe. Če v njih ostane vlaga, se lahko razvije plesen, zaradi česar pripravek ni več primeren za uporabo.

Jesen tako ni le čas pospravljanja vrta in priprave ozimnice, temveč tudi priložnost, da spoznamo manj opazne dele rastlin. Prav korenine, ki jih večino leta skrivajo tla, imajo v tradicionalnem zeliščarstvu posebno mesto. Z nekaj znanja jih lahko pravilno naberemo, posušimo in shranimo za hladnejše mesece.