Kandidatka za ministrico za pravosodje Andreja Katič se je predstavila pred odborom državnega zbora za pravosodje. S svojimi načrti za delo na resorju je prepričala člane odbora, ki so njeno predstavitev ocenili kot ustrezno. Za je glasovalo osem članov odbora, proti pa so bili štirje. O njenem imenovanju na ministrsko funkcijo bodo poslanke in poslanci odločali na torkovi redni seji državnega zbora. Med svoje prioritete vodenja pravosodnega resorja je Katič na današnjem zaslišanju uvrstila predvsem uresničevanje odločbe ustavnega sodišča o položaju sodnih funkcionarjev. Glede odmevne afere sodna stavba, ki je s položaja odnesla Dominiko Švarc Pipan, pa je kandidatka za pravosodno ministrico dejala, da sama ne misli "ničesar pometati pod preprogo".
Andreja Katič sicer ob zeleni luči državnega zbora na ministrski stolček ne bo sedla brez političnih izkušenj. Pravosodni resor je že vodila med letoma 2018 in 2020 v vladi Marjana Šarca, med letoma 2015 in 2018 pa je v vladi Mira Cerarja vodila ministrstvo za obrambo. Še pred tem je bila v letu 2014 izvoljena za poslanko in bila do imenovanja na ministrsko funkcijo tudi podpredsednica državnega zbora.
Katič je v četrtek poudarila, da se zaveda, da bo v luči afere ob nakupu prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani prevzela ministrstvo z močno okrnjenim ugledom. A zatrjuje, da ne bo ničesar pometala pod preprogo in bo delovala transparentno. Med drugim se bo morala ob še vedno neuresničeni odločbi ustavnega sodišča glede plač sodnikov spopasti z zahtevami po ureditvi problematike sodniških in tožilskih plač. Velik izziv na skoraj polovici mandata aktualne vlade ostaja tudi reforma pravosodja.
Predlog za imenovanje Katič je premier Robert Golob po sestankih s predstavniki SD, pravosodni resor namreč sodi v njihovo kvoto, v državni zbor poslal v ponedeljek.
V torek bo državni zbor, v primeru, da bo kandidatka za pravosodno ministrico Katič danes uspešno prestala zaslišanje pred državnozborskim odborom za pravosodje, odločal o imenovanju njenem na ministrsko funkcijo. Tako je odločil kolegij predsednice državnega zbora na današnji seji, kjer so določili tudi čas obravnave in točke dnevnega reda na torkovi redni seji.
Večjih presenečenj na današnjem zaslišanju pred pristojnim delovnim telesom državnega zbora ni pričakovati zaradi razmerja med koalicijo in opozicijo.
Ministrska kandidatka je leta 1996 končala študij prava na mariborski pravni fakulteti, po študiju se je zaposlila na Mestni občini Velenje, kjer je od leta 1998 do vstopa v poslanske klopi opravljala delo direktorice občinske uprave. Januarja lani pa je bila imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Katič na zaslišanju: Nič o sodstvu brez sodstva
Andreja Katič je uvodoma dejala, da odločitev o kandidaturi za pravosodno ministrico ni bila lahka, predvsem zaradi turbulentnega dogajanja zadnjih dveh mesecev okoli nakupa sodne stavbe. K njeni odločitvi je botroval tudi iskren pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom.
“Ne morem obljubljati čudežev. Če bom postala ministrica za pravosodje, bom v tej vlogi omejen čas, torej do konca mandata. Zato ne želim obljubljati, ampak poudariti realno izvedljive zadeve,” je članom odbora dejala Katič. Če bo postala pravosodna ministrica, si bo prizadevala za odlično sodelovanje s sodno vejo oblasti in vsemi drugimi deležniki, njeno vodilo pa bo: “Nič o sodstvu brez sodstva.”
O aktualnih zadevah, ki se tičejo afere nakupa sodne stavbe na Litijski cesti, ni želela posebej razpravljati, se bo pa s tem ukvarjala po uradni primopredaji poslov, ko jo bo njena predhodnica Dominika Švarc Pipan seznanila z vsebino vseh poročil, ki jih je sama pripravila. Katič bo na podlagi teh ugotovitev tudi sama sprejela vse ukrepe. Poudarila je, da je treba zadevi priti do dna, sama pa ne bo s prstom kazala na nikogar, dokler ne bodo znani zaključki preiskave.
“Zaupam v pristojne organe, da bodo v najkrajšem času opravili svoje delo in da bo javnost z njihovimi ugotovitvami seznanjena,” je dejala in dodala, da sama ne bo “pometala stvari pod preprogo”. V primeru, da se je kdo okoristil pri nakupu sodne stavbe, bo moral za to tudi odgovarjati.
Dejala je, da če bo postala ministrica za pravosodje, bo najprej preklicala vsa pooblastila na ministrstvu za pravosodje. Tega pa ne bo storila zaradi tega, ker ne bi zaupala sodelavcem, temveč zaradi tega, ker se želi prepričati, kakšna pooblastila imajo zaposleni in da ugotovi, kakšne kompetence in znanja posedujejo za opravljanje njihovega dela.
Ključna bo izvršitev odločbe ustavnega sodišča o položaju pravosodnih funkcionarjev
Med ključne teme, s katerimi se bo kot ministrica ukvarjala, je uvrstila še izvršitev odločitve ustavnega sodišča glede položaja pravosodnih funkcionarjev in plač podpornega osebja, prostorske stiske v zaporih in pomanjkanje pravosodnih policistov, nujnih sprememb zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika ter stiske sodišč po državi.
Glede uresničitve odločbe ustavnega sodišča glede položaja sodnih funkcionarjev, je Katič na zaslišanju dejala, da je izvršitev odločbe tako v interesu sodne kot tudi izvršuilne veje oblasti. Poudarila je, da se predsednik vlade Robert Golob zaveda pomena neodvisnosti sodne veje oblasti in zato išče načine, da bi se odločba ustavnega sodišča čim prej uresničila, vendar na tak način, da ne bo orgrozila ostalih pogajanj.
Napovedala je pripravo posebnega zakona, ki bo potekala v sodelovanju s pravosodnimi funkcionarji, zakon pa bo uredil način izvrištve odločbe ustavnega sodišča. Po njenih besedah bo zakon premišljen, mora pa biti pripravljen čim prej, v državni zbor pa bo poslan v obravnavo po rednem postopku. Upa, da bo zakon poslan v parlamentarno proceduro že v prvi polovici letošnjega leta.
Katič meni, da sta velika problema v državi korupcija in zastaranje dnevnih primerov. “Pravna država mora dejansko delovati, tisti, ki pa delujejo protipravno, pa morajo odgovarjati,” je poudarila Andreja Katič.
Zavzela bi se tudi za spremembo zakona, ki ureja politične stranke na način, da bi individualni funkcionarji političnih strank bili zavezani k prijavi premoženja Komisiji za preprečevanje korupcije in vseh drugih obveznosti. Ob tem bi razširili še določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije na način, da bi bili zavezanci za prijavo premoženje poleg funkcionarjev tudi njihovi ožji družinski člani.
“Institucije, kot je KPK, imajo svoje mesto v evropski družbi. Temelj delovanja KPK je krepitev pravne države preko preprečevanja korupcije in krepitev integritete. V zreli družbi je takšen regulator dodana vrednost ne pa ovira,” je poudarila Katič.
Nova zakonodaja na področju sodnikov in tožilcev
Dotaknila se je prenove sodniške zakonodaje in dejala, da morajo vzporedno potekati tudi postopki za pripravo tožilske zakonodaje, med rešitvami pa je izpostavila vzpostavitev enovitega sodnika in enovitega tožilca.
Prav tako je napovedala zakonodajo, ki bi preprečevala t. i. strateške, neupravičene ali slapp tožbe proti medijem, saj “ni demokracije, če ni tudi svobode medijev”.
V slovenski pravni red želi prenesti tudi evropsko direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. “V mislih imam tudi kibernetski kriminal, ki želi ženske utišati, da se ne pojavljajo več ne v politiki, ne na medijskem prostoru, ne nevladnih organizacijah,” je dejala in dodala, da si nekateri želijo ženske “vrniti za štedilnik”. “Na to ne bomo pristali,” je bila odločna.
Posodobiti je treba kazenskopravni okvir o boju proti trgovini z ljudmi ter o boju proti okoljskemu kriminalu. Napovedala je tudi posebno delovno skupino, ki bi se lotila širše novele zakona o prekrških.
Ob spremembah kazenske zakonodaje pa pričakuje tudi “pobudo za spremembo kaznivega dejanja nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, ki se v zadnjem letu vse pogosteje žal pojavljajo tudi v različnih športnih panogah”, pri čemer je spomnila na izgred na nedavni nogometni tekmi v Murski Soboti.
Šoltes in Gojkovič ne bosta v ekipi Andreje Katič
Andreja Katič je po svoji predstavitvi odgovarjala na številna vprašanja, povezana z afero sodna stavba in korupcijo v državi. Na vprašanje, kdo bo del njene najožje ekipe, je odgovorila, da tega danes še ne more razkriti. Je pa poudarila, da Igor Šoltes, nekdanji državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, in Uroš Gojkovič, nekdanji generalni sekretar, ne bosta del njene najožje ekipe. Tako Šoltes kot tudi Gojkovič sta bila namreč udeležena v postopku nakupa stavbe na Litijski cesti.
Katič je danes odgovarjala tudi na vprašanja o problematiki izločanja dokazov, zastaranja postopkov in s tem povezane prenove zakonodaje, o reševanju prostorske stiske v zaporih in kadrovske problematike, pa tudi o boju proti korupciji. Prav to so bili sicer izzivi, ki jih je kot zahtevne prepoznala tudi sama in že napovedala nekatere zakonske spremembe in prenos več direktiv v slovenski pravni red.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje