Menu ItemRazkrili bomo "drobovje" sistemske korupcije v zdravstvu, obljublja minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Skupaj s KPK bo začel pripravljati analizo nabav, je napovedal na novinarski konferenci. Pri tem se je zapletel v precej ostro izmenjavo z novinarko, ki je hotela vedeti, zakaj še ne predlagajo ukrepov, ampak šele zbirajo podatke.
Ministrstvo želi z ustreznimi podatki nasloviti “potencial korupcije v zdravstvu”, je pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
“Danes začenjamo nekaj, kar bo, upam, rezultate prineslo do konca leta 2023,” je dejal minister, “s KPK se že mesece pogovarjamo, kako ciljano narediti nekaj, da bomo prišli do dejanskih podatkov.”
Največja težava je pri nabavi medicinske opreme in medicinskih pripomočkov, je ponovil razširjeno prepričanje. “Ta del bo treba v vseh javnih zdravstvenih zavodih podrobno, ciljano in usmerjano pregledati,” je napovedal. Podatke bodo potem analizirali, pri čemer si bodo pomagali z umetno inteligenco. “Ko bomo dobili podatke, se bomo začeli konkretno pogovarjati, kje so tveganja največja, kje konkurenčnost in uravnavanje cen ne deluje. To bomo morali potem s sistemskimi spremembami nasloviti,” je dejal.
“Sistemska korupcija v zdravstva je problematika, ki jo po delčkih ugotavljamo že 15 let,” je dejal. Pojasnil je, da želi vlada razkriti “drobovje” problematike, poiskati odgovorne in sistem spremeniti, da denar, ki je zbran za zdravstvo, ne bo izgubljen za provizije. Denar je namreč treba porabiti za zdravljenje ljudi, skrajševanje čakalnih dob, za izboljšanje dostopnosti in optimizacijo zdravstvenega sistema, je naštel.
Preberite tudi: Je vlada res odkrila, kje odteka denar iz zdravstva?
Na vprašanje novinarja STA je minister odgovoril, da so se posamezni dobavitelji želeli sestati z njim za pogovor o sistemu. “Kot minister ne bom nikoli sprejemal dobaviteljev,” je dejal.
Zakaj še ni ukrepov?
Novinarka Financ Andreja Rednak je ministra izzvala, da so številni podatki o nabavah medicinskega materiala in nepravilnostih že znani, zato bi bilo zdaj pričakovati ukrepe in ne začetek analize. “To je vprašanje za moje predhodnike,” je odgovoril minister. Ponovno je omenil estonski zgled in napovedal javno objavo podatkov o plačevanju in izvajanju storitev v zdravstvu.
Poleg tega morajo biti podatki aktualni, upoštevati pa je treba tudi, da so se razmere v zdravstvu med epidemijo spremenile, je dodal.
“Namen ni, da se izgubljamo v zgodovini. Vse analize zdravstvenega sistema so bile opravljene že prej, pa nihče ni ukrepal,” je dejal. Spomnil je, da je ministrstvo naredilo analizo sistema in enako nameravajo z analizo dobav priti do sprememb.
Novinarka je ministra nato večkrat vprašala, ali je ministrstvo zaprosilo združenje zdravstvenih zavodov za podatke o nabavnih cenah. Minister je odvrnil z vprašanjem, zakaj bi to morala biti naloga ministrstva. Izmenjava med ministrom in novinarko je bila precej ostra, pogledate si jo lahko v spodnjem posnetku.
Šumi: Doslej so upoštevali zgolj del naših priporočil
Osnovno poslanstvo KPK je preprečevanje odklonskih ravnanj, je pojasnil njen predsednik Robert Šumi. “Zato naslavljamo korupcijska tveganja,” je dejal in poudaril, da ugotovljene sume kaznivih dejanj predajo policiji in tožilstvu.
KPK je od leta 2004 pristojnim organom na področju zdravja izdala že več kot 40 priporočil za preprečevanje in upravljanje korupcijskih tveganj, v praksi pa se je premaknilo bore malo, je še opozoril. “Upoštevanih je bilo samo nekaj naših ugotovitev, zato je naše stališče, da smo lahko učinkoviti samo z medsebojnim sodelovanjem,” je dejal.
Iskali bodo rešitve za korupcijska tveganja
Komisija bo analizirala podjetja, ki javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni ravni dobavljajo medicinsko opremo, farmacevtske izdelke in izdelke za osebno nego. Analiza bo zajemala pregled 26 javnih zdravstvenih zavodov v obdobju petih let, od začetka leta 2018 do konca lanskega leta. KPK bo analizirala zavode, ki delujejo na sekundarni ravni, torej bolnišnice.
Rezultati analize naj bi bili znani do poletja, napoveduje predsednik KPK. Komisija bo v analizi preverjala sistem identificiranja potreb po nabavi pri naročnikih, zaznave glede izvajanja javnih in evidenčnih naročil pri dobaviteljih, prikaz zneskovnega razmerja ter rangiranje dobaviteljev glede na zneske. Ministrstvo za zdravje ji bo pomagalo pri sistemski analitiki.
Komisija naj bi tako identificirala korupcijska tveganja in predlagala rešitve, ministrstvo za zdravje pa bo udejanjilo te rešitve skupaj z deležniki v zdravstvu.
Ena od možnosti je, da bi manjša naročila združili v večja, s čimer bi bil postopek nabave transparentnejši.
Preberite tudi: Stranpoti v sistemu nabav medicinske opreme na primeru Diane Dimnik
V zdravstvu se obrača precej javnega denarja, zato je treba poiskati možnosti prihrankov, je pojasnila Katja Mihelič Sušnik, vodja službe na nadzor na KPK. “To je naš prvenstveni, osnovni cilj,” je dejala.
Neuspešno odpravljanje korupcije
Do zdaj je bilo javno razkritih že več primerov korupcije v zdravstvu, a mnogi so prepričani, da je to samo vrh ledene gore, saj naj bi bilo veliko korupcije v zdravstvu neodkrite, posebej pri nabavah medicinskega materiala. Tudi aktualni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je večkrat dejal, da je korupcija v zdravstvu sistemska.
Ob nabavah medicinskih pripomočkov naj bi denar odtekal na način, ki se že več desetletij ni zelo spremenil. Zaračunavanje izredno velikih marž, ki se stekajo v tuja podjetja, so davčni inšpektorji odkrili že leta 1996. Leta 2016 pa je Komisija za preprečevanje korupcije v svojih priporočilih opisala model izkoriščanja transfernih cen prek verige povezanih podjetij. Na drugem koncu je sodišče v vsaj enem primeru potrdilo, da je dobavitelj sistematično podkupoval zdravnike, ki so odločali o nabavi materiala.
Več vlad je poskušalo korupcijo odpraviti s sistemskimi rešitvami, a teh še vedno ni. Prejšnja koalicija je tik pred odhodom ustanovila urad za oblikovanje referenčnih cen medicinskega materiala, sedanja vlada pa ga je kmalu po nastopu mandata ukinila. Ob ustanavljanju urada je sicer več institucij, tudi KPK, opozarjalo, da ima večje pomanjkljivosti.
Zdaj bo tudi vlada Roberta Goloba poskušala preplačevanje medicinskega materiala ustaviti z določitvijo referenčnih cen. Vzpostaviti namerava centralni register referenčnih cen zdravstvenega materiala in opreme, je v državnem zboru napovedal minister za zdravje. Ko bo koalicija podpisala zavezo o reformi zdravstva, bo ena od točk tudi uvedba transparentnega in učinkovitega modela nabave medicinskega materiala, opreme in zdravil, je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje