Zakaj je zares razpadla delovna skupina za javno naročanje v zdravstvu

Slovenija 15. Sep. 202106:00 > 09:051 komentar
Delite:
medicinska oprema, operacijska soba
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Po izstopu zunanjih članov iz delovne skupine za spremembe javnega naročanja medicinskih pripomočkov je prevladala razlaga, da pristojni tega področja ne želijo urediti. V resnici se je zapletlo pri predlogu obveznih elektronskih dražb, ki po pravilih EU niso mogoče.

Fotografije druženja med predsednikom vlade Janezom Janšo in osebami, ki so povezane z velikimi zdravstvenimi dobavitelji, so ponovno odprle vprašanje, zakaj je maja razpadla delovna skupina, namenjena pripravi predlogov sprememb javnega naročanja v zdravstvu. V medijih prevladuje interpretacija, da skupina “ni smela” pripraviti učinkovitih sprememb, ker naj bi neurejeno stanje odločevalcem ustrezalo. Očitno pa so pravila Evropske unije tista, zaradi katerih ne more biti sprememb, ki so bile predlagane.

“Ohranja se stanje, kjer se krade denar”

Delovno skupino, ki naj bi pripravila predloge sprememb postopkov javnega naročanja, je ministrstvo za zdravje ustanovilo februarja, ko je ministrstvo vodil Janša. Njeno delo se je končalo po treh mesecih in sedmih sestankih, ko je protestno izstopilo pet zunanjih članov, povezanih v skupino zdravstvo.si.

“Ne želimo nositi odgovornosti za izdelek, ki bo ohranjal sedanje stanje, ki je škodljivo in bolnikom praktično neposredno krade njihov denar,” je za Delo povedal eden od njih, zdravnik Marko Noč (na fotografiji spodaj). Pojasnil je, da so zunanji člani pripravili predlog sprememb, vendar se je izkazalo, da namen delovne skupine ni uresničitev njihove pobude, ampak njena nevtralizacija.

Marko Noč
Foto : Borut Živulović/BOBO

Člani, ki so izstopili, so bili kritični do vodje delovne skupine Simone Hribar Motore, ki je sicer vodja sekcije za javna naročila in investicije na ministrstvu za zdravje. “V kontekstu tako resnih problemov, ki po zaslugi slabih zakonodajnih rešitev že leta in desetletja dokazano in dokazljivo izčrpavajo slovensko zdravstvo, se zdi (najmanj) nerazumljivo, da je vodja delovne skupine članom že vnaprej povedala, da predloga, ki bi končno vendarle omogočil rešitve, ne bo podprla,” so zapisali.

Dodali so, da so začudeni nad neodzivnostjo vlade oziroma Jelke Godec, državne sekretarke v Janševem kabinetu. Ko je bila Jelka Godec poslanka, je vodila dve preiskovalni komisiji, ki sta se ukvarjali z nepravilnostmi pri nakupu medicinskih pripomočkov. Pri tem je sodelovala z nekaterimi, ki so pozneje postali člani delovne skupine, namenjeni pripravi predloga sprememb sistema.

Sporna obvezna dražba

Zunanji člani so se v svojem predlogu zavzeli za več sprememb. Krajša predstavitev korakov naročila po predlogu je na spodnji fotografiji, tukaj pa lahko preberete besedilo zadnjega predloga, ki so ga dali v okviru delovne skupine.

Koraki dražbe zdravstvo.si
Foto : Zdravstvo.si

Osnovni elementi predlaganega sistema bi bili oblikovanje referenčnih cen medicinskih pripomočkov, elektronska dražba ter aktivno iskanje ponudnikov v tujini. Tako bi naslovili probleme previsokih cen, dogovarjanja med slovenskimi posredniki medicinskih pripomočkov ter prodajanja prek verig podjetij, ki predstavlja tveganje transfernih cen in utaje davkov.

Predlogu glede referenčnih cen je delovna skupina pritrdila, čeprav je iz zapisnikov sestankov razvidno, da se jim ni uspelo dogovoriti niti, katere tuje institucije naj ministrstvo za zdravje prosi za podatke.

Vendar to očitno ni bilo tako pomembno kot zaplet glede elektronske dražbe. Simona Hribar Motore nam je pojasnila, da je predlogu zunanjih članov nasprotovala, ker so želeli, da se elektronska dražba določi kot edini in obvezni postopek za javno naročanje medicinskih pripomočkov. To pa bi lahko bilo v nasprotju z direktivo Evropskega parlamenta, je dejala.

Na Evropski komisiji so potrdili, da je bil ta pomislek upravičen. Direktiva evropskega parlamenta v 35. členu določa, da naročniki “lahko” uporabijo elektronsko dražbo v nekaterih postopkih. “Jasno je, da ta določba naročnikom nudi svobodo izbire. Če bi bili naročniki zavezani, da morajo uporabiti elektronsko dražbo, bi bilo to v nasprotju z direktivo,” so nam odgovorili z Evropske komisije.

“Out-out”

Na zadnjem, sedmem sestanku delovne skupine je zdravnik Blaž Mrevlje (na fotografiji spodaj) dejal, da on in drugi iz skupine zdravstvo.si ne odstopajo od svojega predloga, saj se jim zdijo vsi drugi predlogi premalo ambiciozni. Simona Hribar Motore ga je vprašala, ali je to “out-out” stališče, torej ultimat, in Mrevlje je pritrdil. Vodja skupine je odvrnila, da njihovega predloga ne podpira.

Blaž Mrevlje
Foto : Borut Živulović/BOBO

Ta sestanek je bil 11. maja, teden dni pozneje pa so zunanji člani obvestili javnost, da zapuščajo skupino.

Proti istemu cilju

Na ministrstvu za zdravje želijo kljub temu spodbujati elektronsko dražbo pri nabavi medicinske opreme. Od julija letos do konca prihodnjega leta naj bi javni zdravstveni zavodi elektronsko dražbo pilotno vključili v vsa nova javna naročila, je junija letos v državnem zboru dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franci Vindišar.

Poleg tega naj bi se na ravni Evropske unije prihodnje leto vzpostavil register medicinskih pripomočkov EUDAMED. “Ta register bi lahko predstavljal osnovo za postavitev nacionalne evidence cen medicinskih pripomočkov v Sloveniji,” je dejal Vindišar.

Koalicija pa želi, da bi do referenčnih cen prišli že prej. Poslanke in poslanci SDS, NSi, SMC in SNS namreč predlagajo, da bi morali javni zdravstveni zavodi pri naročanju medicinske opreme upoštevati cene iz slovenskih bolnišnic ter bolnišnic v drugih članicah EU. Če bi slovenski posredniki na razpisu ponudili material po ceni, ki bi za več kot 10 odstotkov presegala referenčno ceno, bi lahko naročnik brez ovir ali razpisov nakup opravil na trgu EU.

Čeprav ta predlog ne predvideva elektronske dražbe, ga je Mrevlje podprl kot absolutno pravilen premik v pravo smer. “Žal ne vsebuje vseh elementov, ki jih predlagamo v skupini, vendar pa verjamemo, da so ostali elementi lahko del podzakonskih aktov in odlokov,” je dejal.

Več pomanjkljivosti

Več pomanjkljivosti pa je v tem predlogu sprememb našla Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Spremembe bi namreč prinesle možnost, da naročnik nabavi material po ceni, ki je za do 10 odstotkov višja od referenčne cene. Po veljavnem zakonu o javnem naročanju bi moral naročnik ponudbo, ki bi toliko presegala ocenjeno vrednost javnega naročila, zavrniti kot nedopustno, je v svojem mnenju poudarila KPK.

Poleg tega se zdi komisiji sporno, da bi lahko naročnik, ki na razpisu ne bi dobil dovolj nizkih cen, izbral dobavitelja v pogajanjih brez predhodne objave. “To je najmanj transparenten način javnega naročanja,” so opozorili. Če bi k takim pogajanjem naročnik povabil ponudnike, ki se prvič sploh niso prijavili, pa bi bilo to v nasprotju z veljavno zakonodajo. “To bi predstavljalo korupcijsko tveganje za arbitrarno odločanje, saj bi naročnik lahko povsem prosto izbral kateregakoli ponudnika,” je razložila KPK.

Do predloga so bili zelo kritični tudi v zbornici ponudnikov medicinske tehnologije in storitev.

Težave so znane

Leta 2016 je KPK pripravila priporočila s celovitim pregledom problematike nabav medicinskih pripomočkov v Sloveniji. V teh priporočilih je tudi zanimiva izjava enega od posrednikov medicinskih pripomočkov. Komisiji je namreč povedal, da proizvajalec svojih izdelkov v Sloveniji ne trži mimo svojega slovenskega distributerja, kar je urejeno z “distribucijsko pogodbo”.

Komentari

Vaš komentar