Mlade najbolj skrbi prekarnost, duševno zdravje in stanovanjska problematika, so na razpravi ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj poudarjali sogovorniki. Prav povezava neurejene stanovanjske politike in prekarnosti najbolj neugodno vpliva na duševne stiske mladih. Kot so poudarili na razpravi, se problemi, predvsem pomanjkanje dostopnih stanovanj, ne kažejo le v večjih mestih.
Mlade pestijo predvsem stanovanjska problematika in negotove razmere na trgu dela, ki se skupaj odražajo na slabem duševnem zdravju, so se strinjale sodelujoče v razpravi o možnostih in priložnostih, ki jih nudi evropska kohezijska politika pri izzivih in potrebah mladih. Dogodek je organiziralo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Uvodoma je minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek povedal, da se z letošnjim letom zaključuje programsko obdobje evropskih kohezijskih sredstev 2014-2020, iz katerega je Slovenija porabila 96 odstotkov sredstev. To “pomeni, da bomo zagotovo izkoristili vsa razpoložljiva evropska sredstva, kar je približno 3,3 milijarde evrov,” je navedel. V panelni razpravi, ki je sledila, je državni sekretar na ministrstvu Marko Koprivc poudaril, da želijo na ministrstvu oblikovati politike in usmeritve na način, da bodo vsi ljudje deležni pozitivnih učinkov razvoja, ki ga omogočajo evropska sredstva.
Po besedah direktorice urada za mladino Tine Kosi je raziskava Mladina 2020 pokazala, da mlade najbolj obremenjujejo prekarnost, duševno zdravje in stanovanjska problematika. Problem prekarnosti so v uradu naslovili z razpisom Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih, ki je financiran iz evropskih sredstev in še vedno odprt.
Koprivc je dodal, da se na ministrstvu trudijo, da bi premostili razliko v delitvi na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, ki v konkretnem primeru pomeni, da se lahko projekti v bolj razviti zahodni regiji z evropskimi sredstvi financirajo le do višine 40 odstotkov, medtem ko se v manj razviti vzhodni regiji lahko financirajo do višine 80 odstotkov. “Ta delitev je marsikdaj nepravična, ker so tako na vzhodu kot na zahodu bolj razvite in manj razvite občine,” je pojasnil državni sekretar.
Na stanovanjsko problematiko mladih vseskozi opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije, je dejala predsednica sveta Eva Kotnik. Ta problematika je po njeni oceni prerasla že vse okvirje in ne prihaja do izraza le v Ljubljani, Mariboru in Kopru temveč tudi v regionalnih središčih. Neurejena stanovanjska politika je v povezavi s prekarnimi zaposlitvami tisti faktor, ki najbolj neugodno vpliva na duševne stiske mladih.
S stanovanjsko problematiko se mladi soočajo tudi na globalni ravni, ugotavlja mladinska delegatka pri Združenih narodih Arina Šmidt, ob tem pa je izpostavila še otežen dostop mladih do trga dela. Meni, da bi morali imeti dostop do pripravništev, ki bi morala biti plačana. Med globalnimi problemi pa zagotovo izstopajo podnebne spremembe, je dodala.
O mladih se pogosto govori kot o enotni skupini, a gre za zelo raznoliko skupino z zelo raznolikimi potrebami, je poudarila vodja projekta Interreg@Work4NEETs na Zavodu RS za zaposlovanje Jana Rožac. Kot primer je navedla program Projektno učenje mladih odraslih, ki je bil financiran iz kohezijskih sredstev, in je bil v 90 odstotkih primerov uspešen v cilju trajnega zaposlovanja mladih. A Rožac opaža, da po poldrugem letu tretjina teh mladih ni ostala pri istem delodajalcu, saj si ne želijo le zaposlitve za nedoločen čas, temveč kakovostno zaposlitev z vidika stroke in z njo povezanih relevantnih izkušenj.
Z ministrstva so sicer sporočili, da je za področje mladih v programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 predvideno sofinanciranje programov področja Konkurenčnejša in pametnejša Evropa, v okviru katerega je skupaj na voljo 727 milijonov evrov za razvoj, raziskave in inovacije; naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti ter za digitalizacijo. Pomembno pa je tudi področje Socialna Evropa, v okviru katerega je skupaj na voljo 741 milijonov evrov za programe socialne vključenosti, zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja.
“Poleg programa evropske kohezijske politike pa ne smemo pozabiti tudi na druge vire, predvsem na sredstva Norveškega finančnega mehanizma. To je zelo pomemben vir financiranja tudi v okviru javnih razpisov, ki jih pripravlja Center nevladnih organizacij Slovenije,” je še poudaril Koprivc.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje