Hojsovo ministrstvo od najbolj prepoznavnega petkovega protestnika Jaše Jenulla terja, da za policijsko varovanje shoda 2. oktobra 2020 plača 2.255,42 evra. Zaračunalo mu je tako (dodatne) stroške dela policistov kot prevoze policijskih vozil in celo sodelovanje službenih konj in psov.
Najbolj prepoznaven petkov protestnik Jaša Jenull je prejel tožbo, ki jo je na zahtevo ministrstva za notranje zadeve spisalo državno odvetništvo in jo poslalo okrajnemu sodišču v Ljubljani. Ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa od Jenulla zahteva plačilo 2.255,42 evra. Toliko dodatnih stroškov naj bi namreč po navedbah v tožbi imela policija z varovanjem neprijavljenega shoda 2. oktobra 2020. Gre za shod, ki se je začel na Prešernovem trgu, nadaljeval pred ministrstvom za zdravje, kjer se je po navedbah policije zbralo do 1.500 udeležencev, in zaključil pred parlamentom.
Začetek tožbe je namenjen pojasnjevanju, kaj je tožnika vodilo do zaključka, da je bil organizator protesta prav Jenull. Izpostavljen je njegov poziv k udeležbi na shodu, ki ga je objavil na Facebooku, pozdravni nagovor udeležencem, poziv, naj se protestniki preselijo pred ministrstvo za zdravje, poziv k prižiganju svečk in kresničk …
“Tožena stranka je na shodu po megafonu dajala navodila in priporočila udeležencem, jih usmerjala, vodila, spodbujala k sodelovanju, shod je načrtovala, načrtovala je lokacije shoda, shod oglaševala in razglašala preko svojega javno dostopnega profila na Facebooku,” lahko preberemo v tožbi. Navedeno je tudi, da Jenull s tem, ko ni prijavil shoda, ni spoštoval zakona o javnih zbiranjih, ker se je shod odvijal tudi na javni cesti, pa da bi moral priskrbeti tudi dovoljenje za zaporo ceste. Kot dodatni dokaz, da je bil shod organiziran in da je bil organizator prav Jenull, je tožnik navedel odločbo o prekršku, ki jo je mesec dni po shodu prejel najbolj izpostavljen petkov protestnik.
In kako je tožnik izračunal stroške, ki naj bi jih z varovanjem shoda imela policija? V tožbi je navedeno, da MNZ od Jenulla terja plačilo zgolj tistega dela, ki presega stroške, ki bi jih imela policija, če bi bil javni shod organiziran, prijavljen in bi bilo zanj pridobljeno dovoljenje. Če bi bil shod 2. oktobra 2020 prijavljen in dovoljen, bi ga po izračunih MNZ varovalo 20 policistov, ker to ni bil, pa je naloge opravljalo 80 policistov. Razlika je bila torej 60 policistov, od tega je bilo 57 policistov s VI. stopnjo izobrazbe, “ki so opravili 84 ur po ceni 18,70 evra, kar znese 1.570,80 evra”. K temu je tožnik, kot je navedeno v tožbi, prištel še sodelovanje dodatnih treh policistov VII. tarifne skupine, ki so opravili 4,5 ure dela po ceni 25,33 evra (skupaj 113,99 evra), pa stroške prevozov z dvema intervencijskima in s tremi osebnimi policijskimi vozili ter s štirimi motornimi kolesi.
Pozabili niso niti na stroške sodelovanja službenih živali. “Na shodu so sodelovale službene živali in so opravljale naloge varovanja skupaj s policisti: štirje službeni konji za šest ur ob ceni 11,30 evra, kar znaša 67,80 evra, ter štirje službeni psi za šest ur, kar ob ceni 11,02 evra znaša 66,12 evra,” lahko preberemo v tožbi. Ko je tožnik k temu prištel še DDV, je prišel do zneska 2.255,42 evra, ki ga terja od Jenulla.
Ta danes tožbe še ni želel komentirati. Ko smo pred dnevi poročali, da je državno odvetništvo na zahtevo Hojsovega ministrstva zoper njega spisalo tožbo, pa je v ravnanju MNZ prepoznal poskus preprečevanja spontanih protestov in zlorabo državnega odvetništva. “MNZ krši z ustavo zagotovljeno svobodo zbiranja in izražanja mnenj. Vendar nas to ne bo ustavilo,” je poudaril Jenull.
MNZ želi, da bi bili državni odvetniki bolj učinkoviti
Na državnem odvetništvu so nam danes povedali, da so za zdaj zoper organizatorje protestov vložili eno tožbo, kot smo že poročali, pa Hojsovo ministrstvo zahteva, da so bolj učinkoviti. Po naših informacijah naj bi MNZ na državno odvetništvo do sredine lanskega decembra poslalo nekaj več kot 30 zahtev za vložitev tožb zoper domnevne organizatorje shodov, njihova skupna vsota pa naj bi bila blizu 200 tisoč evrov. A imajo državni odvetniki pri pisanju tožb vrsto dilem in težav.
Med protestniki, od katerih želi MNZ izterjati denar, so tako nekateri petkovi kolesarji kot zanikovalci koronavirusa s sredinih ljubljanskih protestov, pa tudi osebe, v katerih je policija prepoznala organizatorje shodov drugod po državi. Po načrtih MNZ naj bi tožba poleg Jenulla doletela tudi Tjašo Prošek, ki je bila lani spomladi med bolj izpostavljenimi petkovimi protestniki. Med zanikovalci koronavirusa naj bi policija kot organizatorje protestov prepoznala Ladislava Troho pa Esmeraldo Vidmar … Menda zaradi shoda v Mariboru naj bi tožba za povračilo škode policistom grozila tudi nekdanjemu šefu mariborskih Viol Romanu Križnjaku.
V Pravni mreži za varstvo demokracije v ravnanju MNZ prepoznavajo zastraševanje protestnikov. Kot so nam dejali konec lanskega leta, pri protivladnih protestih ni šlo za organizirane javne shode. Osebe, ki jih je kot organizatorje prepoznala policija, namreč ne ustrezajo definiciji v zakonu o javnih zbiranjih. Po njej je organizator “fizična ali pravna oseba, na račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom”. Nič od omenjenega pa za Jenulla ne velja. Tisti, ki na shodu skrbi za program in ljudi nagovarja k udeležbi, je po navedbah Pravne mreže za varstvo demokracije lahko le pobudnik in ne organizator shoda.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje