Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes sprejela predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna, s katerim sta spregovorila o stanju javnih financ v Sloveniji. Kračun je predsednici DZ izročil tudi letno poročilo fiskalnega sveta in izpostavil, da je ta lani izpolnil "vse z zakonom predvidene naloge in še več".
“Fiskalni svet je lani spremljal naraščanje gospodarske aktivnosti, ki je proti koncu leta beležila pojemanje, na drugi strani pa je javnofinančna situacija z visokim deficitom opozorilo, da bo treba vzdržni javnofinančni politiki v prihodnje posvetiti še veliko pozornosti,” so Kračunove besede povzeli v državnem zboru.
Kot je še poudaril, se mora Slovenija na finančnih trgih izkazati kot država, ki obvladuje svoje javne finance, saj ji le to omogoča nemoten gospodarski napredek. Urška Klakočar Zupančič je po srečanju dodala, da se moramo zavedati izzivov na javnofinančnem področju, ki so pred nami – od zmanjševanja javnofinančnega dolga preko zdravstvene reforme do korekcij pokojninskega sistema, saj se zaradi demografskih dejavnikov veča razlika med številom upokojencev in številom delovno aktivnega prebivalstva.
Izrazila je tudi zadovoljstvo, da imamo organ, ki bdi nad javnimi financami, daje priporočila in opozarja na ohranjanje javnih financ v stanju stabilnosti, so sklenili sporočilo za javnost. Poročilo fiskalnega sveta je sicer danes obravnaval tudi odbor za finance. Kot je na odboru pojasnil Kračun, je Slovenija lani beležila postpandemični odboj, tako da je stopnja gospodarske rasti presegala vse napovedi.
Beležimo tudi visoko zaposlenost, prav tako pa se soočamo z visoko inflacijo, je dodal. Medtem ko je gospodarski odboj v drugi polovici leta začel pojemati, je inflacija dobila pospešek. Evropska centralna banka se je, kot je spomnil, odzvala z zaostrovanjem monetarne politike, čemur pa fiskalna politika ni sledila. Ta je bila ekspanzivna, deficit sektorja države pa je bil znatno previsok, je dejal.
Med drugim je še izpostavil, da javni dolg Slovenije sicer presega maastrichtskih 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, “ampak računamo, da so tveganja na kratek rok razmeroma majhna, ker imamo opravka tudi z dobro likvidnostjo državnega proračuna”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje