V občinah, kjer predstavnike občinskih svetov volijo po proporcionalnem sistemu, so lahko volivci na nedeljskih lokalnih volitvah poleg glasu za listo kandidatov svojemu favoritu z liste podelili tudi t. i. preferenčni glas. V absolutnem številu so jih največ prejeli kandidata v Brežicah Mojca Florjanič in Ivan Molan ter Olga Karba v Ljutomeru.
Mojca Florjanič, ki je za občinsko svetnico kandidirala na listi Gibanje Svoboda, je prejela 361 prednostnih oz. preferenčnih glasov, Ivan Molan, ki je kandidiral na listi SDS, pa 341. Oba sta bila sicer nosilca liste, zato jima preferenčni glasovi niso kaj prida pomagali pri izvolitvi v občinski svet. Kažejo pa na njuno prepoznavnost. Oba sta se namreč pomerila tudi v županski tekmi. Dolgoletnemu županu Brežic Molanu je z najboljšo podporo uspel preboj v drugi krog, Florjanič pa je ostala praznih rok.
Na tretjem mestu po številu dobljenih preferenčnih glasov je Olga Karba, ki je za svetnico kandidirala na svoji listi in bila seveda tudi njena nosilka. Dosedanja županja, ki je dobila podporo za nov mandat, je na svetniških volitvah dobila 335 preferenčnih glasov.
S podatkom, koliko kandidatov je bilo v občinske oz. mestne svete izvoljenih s preferenčnimi glasovi, na ministrstvu za javno upravo ne razpolagajo. Kot pravi vodja sektorja za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo Roman Lavtar, namreč ne pripravljajo analiz rezultatov, ampak je njihova naloga skrb za zakonitost volitev.
Je pa za STA pojasnil, kako je sicer urejena možnost oddaje preferenčnega glasu. Po njegovih besedah je ta možnost načeloma urejena tako, da mora volivec v okvirček vnesti številko kandidata na volilni listi.
Kako se glasuje s preferenčnim glasom?
Preferenčni glas je po zakonu o lokalni upravi mogoče oddati tam, kjer se občinske oz. mestne svete voli po proporcionalnem volilnem sistemu. Kot pravi Lavtar, pa je tam množica kandidatov. Za Ljubljano, na primer, bi lahko bilo na eni kandidatni listi 45 oseb. “Takšne glasovnice ne bi bilo mogoče natisniti. Takšna glasovnica bi bila velika kot izložbeno okno,” opozarja.
Zato se po njegovih besedah na glasovnico napiše le lista, zraven pa okvirček, v katerega se lahko vnese številka kandidata, ki mu volivec želi dati prednost. Seznami kandidatov pa se izobesijo na volišču, prav tako vsi volivci že prej dobijo na dom razglase in se lahko podrobno seznanijo, pod katero številko je kandidat, ki bi mu želeli dati prednost.
Poleg tega naj bi bili ti razglasi nalepljeni znotraj kabine za glasovanje, je še dodal Lavtar. A se to po pričanju več volivcev marsikje ni zgodilo. Zato tisti, ki na volišče niso prišli pripravljeni, po vstopu v volilno kabino pred očmi niso imeli vseh kandidatov in njihove številke na volilni listi. Tako je bilo v Ljubljani tudi oddano zelo majhno število preferenčnih glasov. Zoran Janković, ki je v Ljubljani sicer zmagal na županskih volitvah, je dobil kot nosilec svetniške liste 22 preferenčnih glasov, nosilec liste Gibanje Svoboda Samo Logar šest, prav toliko jih je dobil nosilec liste in županski kandidat SDS Igor Horvat. Je pa denimo kandidatka SD Ganimet Shala dobila 12 preferenčnih glasov, nosilec liste SD Marko Koprivc pa dva.
Zakon sicer določa, da se preferenčni glasovi upoštevajo, če jih je oddanih dovolj. Kandidati so namreč izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!