Poletna planinska sezona je na vrhuncu, zlasti v zadnjih dveh tednih so koče polne, vrnili so se tudi tuji gosti. Žal pa imajo ogromno dela reševalci – Gorska reševalna zveza je sporočila, da je v zadnjih dveh tednih posredovala v kar 70 gorskih nesrečah. Dolgoletni gorski reševalec Jani Bele je dal nekaj napotkov, kako se domov vrniti varno.
Preteklo soboto so v severni triglavski steni sočasno potekale tri intervencije s hudimi poškodbami, ugasnilo je tudi življenje mladega alpinista.
Čeprav o tem v medijih govorimo vsako leto – poročamo o nesrečah, opozarjamo na ustrezno opremo in psihofizično pripravljenost – je neodgovornih obiskovalcev gora še vedno zelo veliko, po mesecih zaprtja zaradi epidemije očitno še več kot prej. Danes je v oddaji N1 STUDIO zato gostoval dolgoletni gorski reševalec Jani Bele.
Dobro je opraviti tečaj
“Obstajajo tečaji, ki jih predlagam vsakemu, ki namerava hoditi v hribe, tudi če gre samo enkrat. Ampak že enkrat na Triglav je zahtevno. Na tečaju pa lahko dobijo cel kup znanja. Če gremo na morje, gremo prej na plavalni tečaj, če gremo pa na smučanje, se prej naučimo smučati. Slovenci mislimo, da so nam gore položene v zibelko in kaj takšnega ne potrebujemo,” je priporočal Bele.
Tečajev je na voljo kar nekaj, interes za njih pa narašča, še posebej za obiskovanje ferat oziroma zavarovanih plezalnih poti. “Tu je okoli 100-odstotna varnost, saj je človek pripet. A kljub temu je tudi pri tem posredovanj gorskih reševalcev kar nekaj, saj za premagovanje smeri potrebuješ moč v rokah in zadostno fizično kondicijo. Prihaja tudi do padajočega kamenja. Kar je značilno, pa je tudi, da se ljudje izgubijo v ferati,” je povedal.
Več nesreč pri sestopu
Na Šmarni gori so imeli deset reševalnih akcij, štiri zaradi onemoglosti. Že ta ljubljanska gora za nekatere predstavlja Everest, je poudaril Bele. “Velikokrat se zgodi, da ljudje porabijo zadnje atome moči, da pridejo do vrha. A po statistiki se največ nesreč zgodi pri sestopu, saj so ljudje utrujeni, vse pa poteka malo hitreje kot vzpon. Z mislimi moraš biti pri vsakem koraku, a si z mislimi že pri pivu v dolini.”
Ko začutimo, da nam pojenjajo moči, je dobro, da si privoščimo daljši počitek. Še bolje pa je prej preprečiti, da bi se to zgodilo. “Ljudje vedno pogosteje hodijo na enodnevne izlete v gore. Včasih so ljudje šli za dva dni, nekje prespali … Zdaj pa ljudje poskušajo premagati vrh v enem dnevu in še priti nazaj.”
Zelo pomembno je tudi preveriti vremensko napoved. “Sam pregledam pet različnih napovedi, saj se med sabo včasih razlikujejo. Zanašam pa se predvsem na lokalne vremenoslovne postaje, Arsu kar najbolj zaupam,” je opozoril tudi na enega najpomembnejših dejavnikov v gorah. Bele priporoča, da poleti turo prilagodimo tako, da smo okoli 12. ure že na vrhu in potem sestopimo, saj so nevihte pogostejše popoldan.
Leta 2019 so na Gorski reševalni zvezi prvič presegli število 600 reševanj v enem letu, letos pa bomo to številko presegli, če bo šlo tako naprej, se boji Bele. “V gorah je zelo veliko ljudi, posledično pa se zgodijo tudi nesreče.”
“Na ljubljanskem območju, kjer delam, nimamo tako visokih gora, zato ni tako zahtevnih reševanj. Ti pa vseeno vsako reševanje nekaj pusti, z mislimi si pogosto tudi z reševalci, ki delajo v težkih razmerah. Ravno zato je bilo reševanje izredno težavno. Helikopter zaradi previsne stene ni mogel na pomoč, sočasno pa sta se zgodili še dve nesreči v severni triglavski steni,” je v oddaji N1 STUDIO povedal gorski reševalec.
“Velikokrat se rešeni zahvalijo, prinesejo tudi kakšno darilo, recimo kakšen zaboj piva. Nikakor pa ne pričakujemo, da bi vsi to dajali, saj nismo zato tukaj. Za nas je glavno, da je akcija uspešno končana, tako za ponesrečenca kot za reševalno ekipo.” Število reševanj, ki se zgodijo zaradi alkohola, se je skozi leta zmanjšalo, in sicer s 3 do 4 odstotkov letno na 1 do 2 odstotka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!