Slovenija se sooča z vsak dan več migranti iz Ukrajine, Slovenci smo v prvih dneh vojne izkazali izjemno pripravljenost pomagati. O tem, koliko Ukrajincev je do sedaj prišlo v Slovenijo, koliko jih bo tukaj ostalo, kako je zanje poskrbljeno in kako jim lahko pomagamo, je v oddaji N1 STUDIO spregovorila direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Največji izziv za vlado je v tem trenutku čim hitrejše urejanje potrebnih zakonskih podlag, ki bodo Ukrajincem olajšale življenje v Sloveniji.
V oddaji N1 STUDIO smo gostili Katarino Štrukelj, direktorico Urada vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Medtem ko se število beguncev iz Ukrajine približuje trem milijonom, poskuša urad s Štrukelj na čelu obvladovati situacijo in po svojih najboljših močeh pomagati Ukrajincem, ki bežijo pred vojno.
Vlada je prejšnji teden ustanovila posebno medresorsko skupino za usklajevanje humanitarne in tehnične pomoči Ukrajini, Štrukelj se nam je v studiu pridružila neposredno s sestanka na notranjem ministrstvu, na katerem so potekale razprave o pomoči ukrajinskim beguncem. Spregovorila je o njihovem prihodu v Slovenijo, pa tudi o tem, kaj lahko pričakujemo in kako pomagamo.
V Sloveniji trenutno okrog 2.500 Ukrajincev
V Sloveniji je trenutno okrog 2.500 beguncev, ki so večinoma nastanjeni pri sorodnikih. V nastanitvenem centru v Logatcu je na današnji dan 289 oseb, od tega 160 otrok. Uradna kapaciteta centra je za zdaj 300, kar pomeni, da bo prostora za nove begunce kmalu zmanjkalo in bo treba odpirati nove centre. Prvi novi center bo na Debelem rtiču, kamor bo šlo od 90 do 100 beguncev, primarno žensk z otroki.
Vlogo za začasno zaščito je do sedaj vložilo preko 424 ljudi, namer za podajo prošnje za zaščito pa 951. Po tem, ko bodo begunci vložili prošnjo za začasno zaščito in pridobili status, bodo lahko živeli v nastanitvenem centru, prejeli žepnino za osnovne dobrine ali zasebno nastanitev. Otroci bodo dobili pravico do izobraževanja, odrasli pa dostop do trga dela ter pomoč pri vključevanju v slovensko okolje. Žepnina bo enaka socialni pomoči, torej malo več kot 400 evrov.
Natančnih podatkov o tem, koliko izmed približno 2.500 beguncev, ki so trenutno v Sloveniji, namerava tukaj tudi ostati, urad nima, je pa Štrukelj povedala, da nekateri Ukrajinci v nastanitvenem centru v Logatcu zgolj prespijo in se naslednji dan odpravijo naprej, na primer v Italijo. Večina jih v Slovenijo pride z osebnimi avtomobili, izjema so le večje skupine, ki prispejo z avtobusi. Ker je veliko Ukrajincev kljub temu pri svojih slovenskih sorodnikih in je točno število beguncev torej težko spremljati, je vlada podala poziv, naj se vsak državljan Ukrajine, ki prestopi mejo s Slovenijo, registrira pri policiji.
Uredba o begunski problematiki bo sprejeta še ta teden
Vse zakonske podlage za to, da bo Ukrajincem omogočen kar najlažja in najhitrejša integracija v slovensko družbo, bo vlada z uredbo sprejela v naslednjih nekaj dneh. Urejala bo praktične težave, s katerimi se begunci soočajo. Ena izmed njih, o kateri so begunci že spregovorili, je denimo odpiranje bančnega računa. Štrukelj je napovedala, da bo vlada stopila v stik z bankami in da uredila vse potrebne pogoje za to, da bodo Ukrajinci lahko brez težav v Sloveniji odprli bančne račune.
Urediti bo potrebno tudi uveljavljanje drugih pravic, recimo pomoč pri izpolnjevanju vseh potrebnih obrazcev, urad razmišlja tudi o vzpostavljanju sistema orientacije za Ukrajince. Urad je bil opozorjen, da je do zlorab prišlo tudi na področju stanovanjske problematike, zato se v uradu trudijo vzpostaviti regulacije, s katerimi se bo morebitne zlorabe preprečilo. Urad bo za Ukrajince vzpostavil sistem, kjer bodo imeli zagotovljene vse osnovne dobrine in učenje jezika.
Slovenci več kot pripravljeni pomagati
V prvih dneh vojne so se po vsej Evropi zvrstili pozivi k pomoči in Slovenci smo se takoj odzvali. Večinoma smo darovali materialne stvari, vlada pa trenutno kliče lastnike praznih stanovanj, ki bi bili pripravljeni sprejeti begunce. Nastanitev za Ukrajince je prostovoljno sicer ponudilo že preko 200 oseb. Glede morebitnih dodatnih nastanitev je urad v nenehnem stiku z lokalnim okoljem, naslednja potencialna lokacija za nastanitev, če se bo število beguncev še večalo, je Velenje.
Slovenci, ki bi želeli še naprej pomagati, naj se po besedah Štrukelj obrnejo ali na urad ali pa na humanitarne organizacije. Slednje vladi že pomagajo preko prostovoljstva v Logatcu, azilnem domu, pomagali bodo tudi na Debelem rtiču. Štrukelj je poudarila, da je zelo dobrodošla vsaka psihosocialna pomoč. Begunci prestrašeni in zaskrbljeni, večina je upala, da se bodo lahko hitro vrnili domov, a so sedaj spoznali, da to še nekaj časa ne bo mogoče, je povedala Štrukelj. Mnogi pa tudi že razmišljajo o prihodnosti v Sloveniji in se želijo udeležiti tečajev jezika.
O problematiki drugačne obravnave ukrajinskih in neevropskih beguncev pa je Štrukelj povedala le, da “urad ne dela nikakršnih razlik, mi smo pristojni za skrb in nastanitev prosilcev. Naše načelo je strokovno delo.” Izjav državnih funkcionarjev, ki so odprto govorili o razliki med ukrajinskimi in drugimi begunci, pa ni želela komentirati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje