Menu Item
Z gostoma današnje oddaje N1 STUDIO Filipom Dobranićem z inštituta Danes je nov dan in prof. dr. Miranom Lavričem s Filozofske fakultete o tem, zakaj se je včerajšnjega referenduma o noveli zakona o vodah udeležilo tako veliko predstavnikov mlajše generacije.
Včerajšnji referendum o noveli zakona o vodah je prinesel ne zgolj prepričljivo zmago nasprotnikov in močno klofuto vladi, ampak tudi, tako se zdi, izjemno mobilizacijo in udeležbo mladih. Zakaj so se tokrat tako aktivirali, kaj s tem sporočajo in kaj to pomeni za generacijo, ki nam bo vladala v prihodnjih desetletjih?
“Na tem referendumu smo se soočali z eno največjih udeležb v zadnjih desetih letih. Podatki o volilni udeležbi so zgovorni sami po sebi. Kakšna je bila udeležba mladih, če govorimo o starostni strukturi od 18 do 30 let, težko rečemo z gotovostjo. Lahko pa predvidevamo,” v uvodu pojasni direktor državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko.
Na podlagi vlog, ki so jih volilci oddali za posebne oblike glasovanja, in če ste spremljali družbena omrežja, ste lahko opazili, da je bila angažiranost mladih bistveno večja kot na preteklih referendumih, še poudari Vučko in pojasni, da je bila na preteklih referendumih volilna udeležba v tej starostni strukturi med 10 do 12 odstotkov. Na predčasnih državnozborskih volitvah je bila nekoliko večja, tj. 13 odstotkov. Za končne podatke o udeležbi na včerajšnjem referendumu pa bomo morali počakati na statistično obdelavo, ki jo bodo na DVK opravili v naslednjem tednu. “Upam si trditi, da bo volilna udeležba v tej starostni skupini tudi na referendumu večja od 13 odstotkov,” še napove Vučko.
Izraz širše aktivacije mladih
“To je gotovo eden od vrhuncev aktivacije mladih v Sloveniji. Gotovo so se najbolj aktivirali, kar zadeva udeležbo na referendumih v institucionalni demokraciji,” pojasni prof. dr. Miran Lavrič s Filozofske fakultete v Mariboru, vodja raziskave Mladina 2020. Spomnil je, da smo imeli že leta 2010 velike proteste mladih, ko se je odločalo o zakonu o malem delu, ter da se je pred dvema letoma začelo veliko gibanje petkovih podnebnih protestov, kjer so bili mladi zelo aktivni. “Gre za izraz širšega trenda aktivacije mladih, ki smo ga doslej zaznavali na področju občasne protestne participacije pa tudi visoke civilnodružbene organiziranosti,” poudari Lavrič in doda, da se je sedaj to izrazilo tudi na področju institucionalne politike.
Na vprašanje, ali je razlog v kljubovalnosti vladajočim ali gre za zavedanje o prihodnosti, Lavrič pove, da sta gotovo prisotna oba momenta, vendar je na drugem večji poudarek. “Skrb za okolje je namreč zelo visoko prisotna pri mladih, kar smo ugotovili tudi na podlagi anketnih vprašalnikov,” pojasni avtor raziskave Mladina 2020. 85 odstotkov mladih namreč vrednoto varovanja okolja postavlja zelo visoko.
“Večino skrbi, da bomo naredili nepopravljivo škodo naravnemu okolju. Med vsemi skrbmi mladih glede prihodnosti je ta skrb čisto pri vrhu,” pojasni Lavrič. Med mladimi je prav tako izjemno prisotna politika “do it yourself“. Način participacije je bil tako izjemno naklonjen mladim, pa tudi tematika, ki jo je referendum obravnaval, jim je bila zelo blizu. Mladi so bili tako že v preteklosti aktivni, tokrat pa še toliko bolj. “Pri referendumu o vodah je bila stroka izjemno enotna v nasprotovanju zakonu, dilema je bila tako v tem, ali zaupati strokovnjakom ali politikom, in za mlade to ni bila težka odločitev,” še pojasni profesor z mariborske filozofske fakultete. Mladi namreč bolj zaupajo strokovnjakom, pri tej generaciji pa gre navsezadnje tudi za najbolj izobraženo generacijo v zgodovini naše države.
Mladi vedno bolj aktivni na vseh področjih
Mladi so pri referendumu o vodah dobili konkretno moč, da lahko nekaj spremenijo, vendar pri tem ne smemo govoriti, češ da je ta moč mladim všeč in gre za neki novi trend, pojasni Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan. “Tudi ko razmišljamo o protestih in participaciji mladih pri različnih nevladnih organizacijah, se vedno ponavlja ta tema, da mladi tam, kjer vidijo neko orodje oziroma vzvod za spremembe, to pograbijo,” pojasni Dobranić in doda, da gre pri tem za povsem pragmatično odločitev.
Tudi po raziskavi Mladina 2020 se trendi v zadnjih desetih letih obračajo. Ugotovitve raziskave kažejo, da mladi vse bolj stopajo v ospredje – postati želijo podjetniki, skrbi jih prihodnost naše družbe, zlasti okolja, zanima jih sodelovanje v politiki in peticijah. Na vprašanje, zakaj ta obrat in kako se to vidi na včerajšnjem referendumu, Lavrič pojasni, da so mladi vse bolj aktivni na številnih področjih, ne le na političnem. “Gre za širši trend, ne le politično participacijo. Mladi so vedno bolj aktivni tudi na področju izobraževanja, na trgu dela, aktivno iščejo zaposlitve, pripravljeni so se seliti, tudi za svoje zdravje vedno bolj skrbijo,” izsledke raziskave Mladina 2020 pojasni Lavrič.
Razlog za to spremembo trenda v ozadju pa tiči v demografskem upadu mladih. “Mladi so se socializirali v najmanjših družinah in na njih je bilo osredinjenih največ resursov v zgodovini naše družbe. Izpostavljeni so bili kvalitetni in demokratični socializaciji s številnimi obšolskimi aktivnostmi,” pojasni Lavrič in poudari, da se mladi razlikujejo predvsem v tem, da so “kvalitetno socializirani”, s tem pa so v njih vgrajena tudi visoka pričakovanja.
Enkratni dogodek ali novo obdobje?
Na vprašanje, ali je bil včerajšnji referendum enkratni dogodek ali se začenja neko novo obdobje večje splošne aktivacije mladih in zanimanja za pomembna družbena vprašanja, Dobranić pove, da je šlo za enkratni dogodek vsaj v nekaterih pogledih. “Bi se pa rad distanciral od pogleda, da se je z včerajšnjim izidom začela nova doba. Nova doba se gradi že kar nekaj časa,” še doda Dobranić.
Nova doba je namreč odvisna od kupa privilegijev, ki so jih bili mlajši deležni. “Veliko govorimo o pasivizaciji mladih in drugih volilnih teles, a ne smemo pozabiti, da o tem največ govorijo tisti, ki imajo od tovrstne pasivizacije največ koristi,” še poudari Dobranić in doda, da je izjava ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, češ da so mladi neumni in niso razumeli zakona, ne samo žaljiva, temveč kaže tudi, da je ministru v interesu, da se širi slika o nesposobnosti mladih.
Lavrič pa meni, da se bo z včerajšnjim referendumom vsaj dodatno okrepilo zavedanje, da ima posameznik vpliv na početje oblasti. “Vedno več mladih misli, da politikom ni mar za mnenje slehernikov. Hkrati se je povečal tudi delež mladih, ki mislijo, da lahko sleherniki vplivajo na politiko,” pojasni avtor raziskave Mladina 2020. V tem smislu je tako referendum velika zmaga in bi lahko govorili celo o prelomnici, saj so mladi dejansko vplivali na zakonodajo. “Verjamem, da bo to poživilo trende, ki jih že zaznavamo,” še pojasni Lavrič.
Mladi ne zavračajo kapitalizma
Na vprašanje, zakaj so mladi tako negativno nastrojeni proti kapitalu, Lavrič pojasni, da mladi ne sovražijo kapitala in kapitalizma per se. Tudi v okviru raziskave Mladina 2020 so tako merili asociacije mladih pri besedi “kapitalizem” in so ugotovili, da ima samo tretjina mladih pretežno negativne asociacije pri tej besedi.
“Nimam občutka, da bi bil pri mladih prisoten kakšen resen, revolucionaren potencial v tem smislu, da bi bil kapital kot tak nekaj slabega ali kapitalizem kot sistem,” poudari Lavrič ter doda, da so mladi navsezadnje tudi vedno bolj aktivni na področju podjetništva in trga dela. “Nekatere poteze kapitalizma jih celo vedno manj motijo in so se na njih prilagodili, vendar imajo hkrati zelo jasne prioritete znotraj samega sistema,” še zaključi profesor s Filozofske fakultete v Mariboru. Sestavni del tega pa je t.i. “zelena paradigma”, drugi ključni vidik pa socialna država, v okviru katere bi bila zagotovljena spodobna prihodnost za vse državljane.
Kljub temu, da mladi nimajo velikega zaupanja v politike, pa zelo dobro funkcionirajo znotraj nevladnih organizacij. Tudi v tem okviru si tako želijo, da se kapitalizem obrzda. “Ne gre toliko za odpor proti kapitalizmu, temveč toliko bolj za izrazito težnjo brzdanja kapitalizma, v smislu da postane bolj pravičen, bolj okolju in človeku prijazen ter demokratičen,” še zaključi Lavrič.
Celotno oddajo si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje