Zaradi izjemne suše je civilna zaščita skupaj s cerkniško ribiško družino organizirala zasutje nekaj manjših požiralnikov na območju Cerkniškega jezera. S tem so omogočili dotok vode v ribnik v Rešetu, ki je še edini tamkajšnji vir vode za ribe, so danes sporočili iz Notranjskega regijskega parka.
Zasutje požiralnikov je potekalo na območju požiralnikov Sudanka. Za to potezo so se odločili, ker je zaradi izredne suše obstajala grožnja, da bo presahnil še edini vir vode za ribe – ribnik v Rešetu, so pojasnili.
“Prej je voda iz struge Stržena (glavnega vodotoka na Cerkniškem jezeru) odtekala v novo nastale luknje, z zasutjem pa se je spet omogočil dotok vode v ribnik v Rešetu. Tako se je rešilo zaradi suše zdesetkani ribji živelj, predvsem za Cerkniško jezero značilne in avtohtone ribe,” so zapisali v odgovoru na vprašanje občanke, ki jo je zanimalo, zakaj park dovoli zasutje požiralnikov.
Kot so poudarili, se novi požiralniki na območju Cerkniškega jezera odpirajo ves čas. Udore, skozi katere odteka voda, ki je ključna za preživetje pred sušo rešenih rib v Rešetu, ribiči in civilna zaščita že desetletja sanirajo z zasutjem in tako zagotavljajo minimalni pretok vode proti Rešetu.
Ribiči ribe iz požiralnikov in jezerskih strug pred sušo rešijo tako, da jih prenesejo v zajezeni del Rešeta, kjer voda ostane tudi, ko presahne ostali del jezera. V primeru, da se v strugi Stržena, ki dovaja vodo v Rešeto, pojavi nov požiralnik, se posledično zniža nivo vode v ribniku, zaradi pomanjkanja kisika v vodi pa lahko pride do pogina rešenih rib.
“Zasutje takih – in zgolj teh – požiralnikov omogoča odlok o Notranjskem parku, ki sicer zasipavanje požiralnikov prepoveduje, razen za posege naravovarstvenega upravljanja, ki so v skladu s cilji varovanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,” so ob tem poudarili v parku.
Zavedajo se, da je območje Cerkniškega jezera območje s kompleksno povezanimi strukturami in procesi, med katere sodi tudi odpiranje novih požiralnikov. Vendar pa, kot poudarjajo, jezero obenem predstavlja dom številnim zavarovanim in ogroženim vrstam rastlin in živali, ki so jih dolžni ohranjati.
Odločno pa nasprotujejo posegom, ki bi pomembneje posegli v hidrodinamiko jezera, razen v smeri renaturacij, in tudi vsem zasipavanjem požiralnikov, ki niso nujno potrebni za ohranitev zavarovanih in ogroženih vrst na jezeru, so še pojasnili.
Splošno stanje ribjega življa v slovenskih rekah in potokih je dobro, vendar so določene ribje vrste zaradi nizkih in pregretih vodostajev zelo ogrožene, v določenih okoljih pa tudi že poginjajo. Ribiči beležijo izjemno nizek vodostaj rek na Primorskem in Notranjskem, reke Savinje, področja Cerkniškega jezera in večine manjših pritokov velikih rek, so konec julija za STA povedali na Ribiški zvezi Slovenije.
Ogrožene so predvsem hladnokrvne oz. postrvje ribje vrste, kot so potočna postrv, lipan in sulec, ter določene toplokrvne ribje vrste v tistih predelih, kjer zmanjkuje vode oz. kisika v vodi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje