Opozorila vremenoslovcev so se uresničila in zjutraj so se na severovzhodu države zbudili v ledenem oklepu. Žled je težave povzročil tudi v železniškem prometu, kjer nekatere prevoze namesto potniških vlakov opravljajo avtobusi.
Na severovzhodu Slovenije je ponoči in zjutraj nastal žled. O njem so na Facebooku med drugim poročali iz Zreč, Radencev in Hoč, kjer je led objel drevje ter avtomobile.
Žled pa je povzročil tudi nekaj težav v železniškem prometu. Zaradi ledu na električni napeljavi vlaki med Šentiljem in Špiljem (Spielfeld) v Avstriji ne bodo vozili, izjema je vlak številka 311. Kot piše na spletni strani Slovenskih železnic, so organizirali nadomestne avtobusne prevoze.
Zaradi ledu na napeljavi so podobne težave imeli tudi na štajerski progi. Te so po podatkih Slovenskih železnic zdaj odpravljene, kljub temu pa pričakujejo zamude na relacijah Celje – Maribor in Pragersko – Kidričevo.
Kako nastaneta žled in poledica?
Poledica in žled nastajata, ko dež zmrzuje na tleh in na objektih, drevesih, je v začetku decembra pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje Andrej Velkavrh. Tekoča voda se lahko podhladi, kar pomeni, ohladi pod ničlo, ne da bi zmrznila. Kapljice se najpogosteje podhladijo, ko se v zračni masi s temperaturo pod ničlo vrine plast toplejšega zraka s pozitivno temperaturo. Snežinke, ki padajo z vrhnjega dela oblaka skozi tako plast, se tam stalijo. Ko pa nadaljujejo svojo pot proti tlom, spet pridejo v spodnjo mrzlo plast, kjer se ohladijo, a ne zmrznejo, temveč se podhladijo, je zapisal Velkavrh in dodal, da je to poenostavljena razlaga.
Ko podhlajene kapljice trčijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zmrznejo, nabirati pa se začne ledena obloga. Ob rahlih padavinah lahko do poledice pride tudi, ko so tla zmrznjena, ko imajo predmeti temperaturo pod ničlo, kapljice pa niso podhlajene, ampak se ohladijo, ko pridejo v stik s hladnim predmetom. Ta proces pa je možen le krajši čas in ob rahlih padavinah, saj če je ‘toplega’ dežja več, nove kapljice postopno stalijo nastalo ledeno skorjo.
Pozimi, ko ozračje v navpični smeri ni vedno premešano in so inverzne plasti pogostejše, lahko taka topla plast v sicer mrzli zračni masi traja tudi več dni, če vremenske razmere vzdržujejo tako stanje. To se lahko dogaja ob vetrovnem striženju, ko pri tleh piha vzhodnik in dovaja mrzel zrak, višje pa ne premočan južni ali jugozahodni veter, s katerim doteka toplejši, so pojasnilo Velkavrha povzeli na Arsu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!