Dijaki že drugo leto pri predmetu aktivno državljanstvo spoznavajo, kako delujeta pravo in država, kaj sta demokracija in demokratična kultura, kakšna je vloga medijev. Tega ne spoznavajo klasično, v šolskih klopeh, ampak na aktiven in neposreden način – z ekskurzijami, delavnicami in ogledi filmov. Šole pri tem sodelujejo tudi z vladnimi in nevladnimi organizacijami. Pravna mreža za varstvo demokracije v Ljubljani in Mariboru dijakom predstavlja kazensko, pa tudi druga prava s sprehajalnicami "od zločina do kazni". Tako dijaki obiščejo policijsko postajo, sodišče in zapor. Na eni od sprehajalnic smo jih spremljali tudi mi.
Ali veste, kakšna je razlika med obdolžencem in obtožencem? Kaj pomeni predkazenski postopek in kakšno vlogo ima v njem policija? Kako poteka obravnava na sodišču? Kakšna je razlika med okrajnim in okrožnim sodiščem?
Verjetno ste za te pojme že slišali, ne veste pa natančno, kaj pomenijo. Niste edini.
Čeprav se s pravom srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, največkrat zanj ne vemo, saj se odvija v ozadju. Ko se kdaj znajdemo v pravnih postopkih, pogosto ne vemo, kaj moramo storiti. Na voljo imamo strokovnjake, pravnike in odvetnike, vendar je dobro, če o tem nekaj vemo tudi sami. Zato je pomembno, da se pravna pismenost začne razvijati že med šolanjem.
“Dijake po navadi seznanimo z institucijami, ki pravo proizvajajo, ničesar pa v srednji šoli – nekateri ljudje pa niti v celi izobraževalni poti – ne izvedo o vsebini prava,” pravi dr. Barbara Rajgelj, predavateljica pravnih predmetov na Fakulteti za družbene vede in soustanoviteljica nevladne organizacije Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je vključena v izvajanje srednješolskega predmeta aktivno državljanstvo.
Aktivno državljanstvo – predmet, ki ne poteka v šolskih klopeh
Predmet je del kurikula postal pred dvema letoma.
Gre za širše zastavljen predmet, v katerem se dijaki seznanjajo ne le s pravom, ampak tudi s temeljnimi pojmi iz našega družbenega življenja, kot so demokracija in človekove pravice, z ustavno ureditvijo in političnim sistemom Republike Slovenije, delovanjem Evropske unije, z mednarodnimi organizacijami, pa tudi z današnjimi lokalnimi in globalnimi izzivi človeštva.
“Pravzaprav to ni klasičen predmet, gre za izvajanje aktivnosti, ki naj bi jih učenci izvajali sami,” pravi profesorica filozofije na Gimnaziji Moste v Ljubljani Mateja Gregorič Jagodic, ki je nosilka predmeta skupaj s profesorjem sociologije Iztokom Oblakom. Organizirani so ekskurzije in obiski državnih in drugih institucij, delavnice, ogledi filmov ter druge dejavnosti, v katere so dijaki neposredno in aktivno vključeni, prek njih pa spoznavajo in spremljajo sodobno družbeno in politično dogajanje.
Sprehajalnica od zločina do kazni
Pretekli teden so dijaki Gimnazije Moste v živo spoznavali delovanje kazenskega prava na kazenskopravni sprehajalnici, ki jo je pripravila pravna mreža.
Pod vodstvom dr. Rajgelj so se sprehodili od Policijske postaje Ljubljana Center do Okrožnega sodišča v Ljubljani in zaporov na Povšetovi ulici. Na vsaki točki so se ustavili in od zaposlenih izvedeli, kako v praksi delujejo.
Na policijski postaji so izvedeli, kako policija preiskuje kaznivo dejanje v predkazenskem postopku, na sodišču so si ogledali simulacijo glavne obravnave, v ljubljanskih zaporih pa so se seznanili s tem, kako poteka življenje pripornikov in zapornikov, pa tudi s problemi, s katerimi se srečujejo zaporniki in uslužbenci zapora. Med sprehodom od ene do druge institucije so se ustavili na določenih točkah, na katerih jim je dr. Rajgelj na kratko in s primeri razložila še druge vrste prava.
Kazenskopravna sprehajalnica, ki so jo poimenovali “od zločina do kazni”, je prikaz dogajanja vse od zaznave kaznivega dejanja do sodbe, pojasni dr. Rajgelj. “To pa smo izbrali zato, ker je kazensko oziroma kazensko procesno pravo zagotovo za dijake najbolj zanimivo. Navsezadnje so filmi in nadaljevanke s to tematiko med mladimi in drugimi ljudmi zelo priljubljeni.” Izjavo najdete na vrhu članka.
Najbolj zanimiv del sprehajalnice je bila zagotovo simulacija glavne obravnave na sodišču, v kateri so sodelovali pravi sodnik, tožilka in odvetnik ter strokovni sodelavci sodišča. Dijakom so ne le predstavili sodišče kot institucijo in svoje vloge, ampak tudi zaigrali resnično dogajanje na sodišču vse od predstavitve obtožnice in opisa storitve kaznivega dejanja do sodnikove odločitve.
In kako se na predmet in sprehajalnico odzivajo dijaki? Maj Božanič pravi, da je bilo vse skupaj poučno. “Mislim, da je to boljše kot samo sedenje pri pouku,” pravi in dodaja, da je izvedel precej novega. Kakšna pa se mu je zdela simulacija obravnave in ali se vidi v kateri od vlog, ki jih je lahko opazoval v sodni dvorani?
“Menim, da je odziv dijakov izjemen,” pravi dr. Rajgelj.
“Dijaki imajo zelo malo priložnosti srečevanja z institucijami, zelo malo imajo stika z živim pravom. Zdi se mi, da začnejo v vsakdanjem življenju prepoznavati, da živijo v okolju, kjer je polno pravnih pravil.” Poleg tega, pravi, dijaki pridobijo spoštovanje do institucij in teh pravil, se nekaj naučijo in ni jim težko, ker je format zelo drugačen od tistega, ki so ga vajeni.
Tudi profesor Iztok Oblak meni, da se dijaki na projekt in predmet aktivno državljanstvo odzivajo pozitivno.
Doslej je pravna mreža izvedla dvanajst od skupno petnajstih sprehajalnic, si pa želijo to dejavnost razširiti tudi zunaj Ljubljane in Maribora, kjer sprehajalnice trenutno potekajo, pravi dr. Rajgelj. V pravni mreži upajo, da jim bo projekt uspelo približati in razširiti večjemu številu šol, dijakov, pa tudi državnim institucijam.
O tem, kako to doseči, jih še čakajo pogovori. “Nekaj takšnega bi si zagotovo zaslužil vsak slovenski dijak in dijakinja,” še doda dr. Rajgelj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!