Vlada je sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto. "Z njim bomo zagotovili 520 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav. Dodatno zadolževanje ne bo potrebno," je po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da ne gre za lahkotno premetavanje številk. Proračunski rezi niso predvideni. Za 220 milijonov evrov se bo povečal primanjkljaj, preostalih 300 milijonov pa bodo zagotovili s podprograma proračuna za upravljanje finančnih naložb, na katerih je bil predvsem denar za predvidene dokapitalizacije elektrodistributerjev, s katerimi je SDH želel postati njihov 100-odstotni lastnik.
Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa proračuna za letošnje leto in zagotovila 520 milijonov evrov za sanacijo po poplavah.
Kot je dejal finančni minister Klemen Boštjančič, 300 milijonov evrov preusmerjajo s podprograma upravljanja s finančnim premoženjem, 220 milijonov evrov pa bodo zagotovili na postavki državnega proračuna.
Letos bodo predvidoma porabili 220 milijonov evrov, kar pomeni, da se bodo za toliko povečali odhodki proračuna. Ostalih 300 milijonov evrov sredstev, ki jih jemljejo iz tako imenovane B bilance in naj ne bi povečevala primanjkljaja, pa predvidoma letos še ne bodo potrebovali.
Teh 300 milijonov naj bi usmerili v poseben sklad, v katerega namerava vlada prenakazati sredstva iz proračunskih, evropskih in drugih virov.
Pod vprašajem načrti SDH v energetiki
Na vprašanje N1, kaj se financira s postavke ‘upravljanja s finančnim premoženjem’, ki je del tako imenovane B bilance proračuna, in kdo bo torej z rebalansom na slabšem, je minister Boštjančič dejal, da je bil tu predvsem denar za predvidene dokapitalizacije družb v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), v največji meri elektrodistribucijskih podjetij.
“Kot se že dlje časa govori, je bilo načrtovano, da država pride do 100-odstotnega lastništva v teh podjetjih,” je dejal minister.
Pojasnimo, da imamo v državi danes pet elektrodistributerjev (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Gorenjska in Primorska), ki so v 80-odstotni lasti države. SDH je očitno nameraval postati 100-odstotni lastnik. Boštjančič nam je na vprašanje, ali govori o tem, dejal, da ja, nato pa dodal, da več o tem v imenu SDH ne bi govoril. So pa mediji v zadnjih mesecih večkrat poročali o načrtih, da želi SDH pet distribucij združiti v dve večji podjetji.
Boštjančič je povedal, da so bili v zadnjih dneh v navezi z SDH in jim dejali, da naj nadaljujejo z aktivnostmi. “V B bilanci je dovolj denarja, da bomo, če SDH že letos izpelje katerega od projektov, lahko zagotovili teh 300 milijonov evrov.”
Poseben sklad
Zgoraj omenjeni sklad za sanacijo po poplavah naj bi dobili do konca leta.
Vanj naj bi se poleg 300 milijonov iz proračuna stekala še evropska sredstva. Spomnimo, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen včeraj napovedala 400-milijonsko pomoč Sloveniji za odpravljanje posledic poplav iz solidarnostnega sklada EU ter možnost pomoči iz drugih mehanizmov.
Po Boštjančičevih besedah pa je okrog ustanovitve sklada vrsta pravnih vprašanj in potrebne odobritve, tudi s strani Evropske komisije. Minister za finance je dejal, da se bo Slovenija na ravni Evropske komisije zavzela za posebno obravnavo porabe, povezane z naravnimi nesrečami, v luči fiskalnih pravil. “Gre za namensko porabo, ki jo je treba obravnavati drugače. Tudi predsednica komisije se je včeraj, vsaj na načelni ravni, strinjala.”
“Določeni resorji bodo morali preoblikovati prioritete”
Financiranje sanacije tako po zagotovilih ministra letos ne bo vplivalo na siceršnje, že prej predvidene proračunske izdatke. “Nismo želeli ustavljati projektov, kjer bi z ustavljanjem ali zamikanjem financiranja naredili še večjo škodo. Spremembe bodo edine na delu gradbenih investicij, saj je že danes jasno, da je fokus na tem, da zagotovimo čim več sredstev – pa ne le finančnih – za sanacijo,” je dejal Boštjančič.
Verjetno pa bodo nove okoliščine vplivale na pripravo sprememb proračuna za prihodnje leto in proračuna za 2025. Spomnimo, da je ravno zdaj v teku sprememba proračuna za 2024. Vlada je nedavno potrdila razrez, ministrstva pa imajo do 22. avgusta čas, da pripravijo predloge finančnih načrtov za svoje enote. Do konca septembra naj bi vlada predlog sprejela in ga poslala v državni zbor (DZ).
Boštjančič je danes dejal, da kljub sanaciji, ki bo nedvomno terjala veliko denarja, načrtovana zgornja meja odhodkov za prihodnje leto ostaja enaka. “Nameravamo spoštovati fiskalna pravila, zato bodo znotraj tega razreza porabniki morali upoštevali novo realnost. Določeni resorji bodo morali preoblikovati prioritete.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
