Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so v poslanici ob velikonočnih praznikih poudarili, da je velika noč "najlepši in največji praznik človeštva". Vsem so zaželeli vesele praznike. "Posebej naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne ter vse, ki so daleč," so zapisali.
Velika noč je po navedbah škofov “najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči”.
Spomnili so, da je Jezus svoje učence pri zadnji večerji povabil, da jih bo po vstajenju pričakal na gori v Galileji, kjer se jim bodo odprle oči, da bodo lahko videli dlje in spoznali pomen dogodkov, ki so se zgodili ob veliki noči.
“Pot na goro in spust z nje je podoba človeškega življenja. Pomaga nam razumeti velikonočno skrivnost. Bog ne odpravlja trpljenja in smrti, obsije pa z lučjo ti dve skrivnosti človeškega bivanja. Ta luč je njegov klic in obljuba, da bo z nami vse dni do konca sveta. Vendar ne v obliki sile in moči, pred katero bi moral človek trepetati, ampak v podobi bližine in lepote, v kateri se človek počuti ljubljen in varen,” so poudarili.
Z vstopom božjega Sina v človeško smrt sta po navedbah škofov tudi smrt in trpljenje postala del poti iz starega v novo, iz človeškega v božje. Po tej poti ne hodimo sami, ampak v tesni navezi z njim, ki pozna pot in gleda cilj, so zapisali.
Duhovniki blagoslovili jedi
Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato po navadi verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
Vrhunec velike sobote pa je bil zvečer, ko so po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije. Pri tem so škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je vigilijo daroval ob 19. uri v novomeški stolnici, pri maši je somaševal tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje