Poleti so na ministrstvih za infrastrukturo in gospodarstvo potekali pogovori z irskim letalskim nizkocenovnikom Ryanair o morebitnem prihodu njegovih letal v Slovenijo. Dogovora ni bilo, ministrstvi pa za izboljšanje povezljivosti Slovenije pripravljata analizo in zakonsko podlago. Gospodarski minister Matjaž Han napoveduje nove subvencije za letalske povezave po Evropi in regiji.
Epidemija covida je močno zarezala v turizem in letalske prevoze po svetu, ki še niso na predkoronski ravni. Letališču Jožeta Pučnika je dodatne težave povzročil še propad nacionalnega letalskega prevoznika Adria, ki je imel bazo prav na ljubljanskem letališču. Tedensko je prihodov in odhodov precej manj kot pred leti in v primerjavi z nekaterimi bližnjimi letališči. Pred nekaj dnevi je lete do Bruslja oziroma Charleroija ukinil še Wizz Air.
Z ljubljanskega letališča v zimskem voznem redu leti 12 rednih prevoznikov, ki Ljubljano povezujejo s 14 destinacijami, na teden pa odleti nekaj več kot 80 letal. Za primerjavo, v poletnem voznem redu leta 2019 je imelo letališče, ki ga upravlja nemški Fraport, 29 povezav.
Daleč od predkoronskih številk
Do konca novembra so na Letališču Jožeta Pučnika imeli nekaj več kot 900.000 potnikov, v zadnjem mesecu pa pričakujejo, da bodo dosegli šestmestno številko. Za primerjavo, v predkoronskem letu 2019 so leto zaključili z 1,7 milijona potniki.
V zadnjih mesecih se je zaradi morebitnega prihoda na naše letališče s Slovenijo povezal največji evropski letalski prevoznik Ryanair, ki ima na Balkanu največjo bazo v bližnjem Zagrebu, leti pa tudi z več okoliških letališč. Njihovi predstavniki so se sestali z ministrstvoma za infrastrukturo in gospodarstvo, govorili so o morebitnem prihodu, vendar dogovor ni bil dosežen. Ryanair je sicer krajše obdobje pred več kot desetletjem že letel z mariborskega letališča. Na sestanku z ministrstvoma so se mudili tudi predstavniki madžarskega nizkocenovnika Wizz Air in britanskega EasyJeta. Oba z Letališča Jožeta Pučnika letita v London (na Gatwick in Luton), pogovarjali pa so se o novih povezavah.
Na sestanku so Ryanairovi predstavniki slovenski strani predstavili aktivnosti podjetja in željo, da bi poleti 2023 začeli leteti z ljubljanskega letališča.
Na ministrstvu za infrastrukturo so za N1 pojasnili, da so imeli v preteklih mesecih sestanke z Ryanairom, EasyJetom in Wizz Airom, na katerih so razpravljali o izboljšanju letalske povezljivosti Slovenije s svetom. Sestanki so bili organizirani na pobudo letalskih prevoznikov, vendar se niso ničesar dogovorili.
V vmesnem času je Ryanair napovedal dodatne povezave z letališča v Trstu, ki je le uro in pol oddaljeno od Brnika. S tržaškega letališča ima Ryanair že zdaj devet povezav, na novo pa je dodal še Dublin in Barcelono.
Nizkocenovniki pričakujejo finančno podporo države
Kot so dejali na ministrstvu za infrastrukturo, je Slovenija po mnenju nizkocenovnih letalskih prevoznikov potencialen trg za izboljšanje letalske povezljivosti, vsi pa so kot težavo izpostavili predvsem višino letalskih pristojbin, ki jih zahteva Fraport.
Na ministrstvu so izpostavili še, da za prihod posameznih letalskih družb na letališče znotraj EU ni treba skleniti nobenega dogovora, vendar pa “nizkocenovni prevozniki pričakujejo subvencioniranje oziroma spodbude za promocijo destinacij”. Z drugimi besedami, za prihod pričakujejo finančno podporo države.
“Letalski prevozniki se, glede na svoje analize trga in potenciala, ob upoštevanju svoje flote, odločijo in svojo odločitev o novi destinaciji, novih mednarodnih zračnih prevozih znotraj EU, uredijo neposredno z upravljalcem letališča,” so izpostavili na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer.
Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravlja potrebne zakonske podlage, ki bodo omogočale subvencioniranje novih letalskih prog ali povišanje frekvenc obstoječih za obdobje, ki ga določa evropska zakonodaja za področje državnih pomoči.
Gospodarski minister napovedal nove subvencije
O novih subvencijah je na sredinem obisku v Severni Makedoniji govoril tudi gospodarski minister Matjaž Han. Dejal je, da bosta ministrstvi za gospodarstvo in infrastrukturo prihodnje leto poskrbeli za nadaljnje subvencioniranje letalskih povezav po Evropi in v regiji, na vrsto bo prišlo tudi Skopje.
Vlada je med letoma 2020 in 2022 za subvencioniranje letalskih povezav namenila dobrih 5,5 milijona evrov, od destinacij, ki jih je upravljala Adria, pa do tega trenutka še niso nadomeščene, pa so linije za Köbenhavn, Prago, Prištino, Skopje, Sofijo, Tirano in Dunaj.
Obenem je infrastrukturno ministrstvo v sodelovanju z gospodarskim pristopilo k izdelavi analiz podatkov, ki bodo pokazali, kakšna je bila povezljivost pred epidemijo in kakšno je trenutno po epidemiji. Na podlagi teh analiz bo mogoče določiti nadaljnje korake z namenom izboljšanja letalske povezljivosti Slovenije.
Ministrstvo za gospodarstvo je konec junija zaključilo javni razpis za subvencije, s katerimi izboljšuje letalsko povezljivost Slovenije s svetom. Ministrstvo je z 1,8 milijona evrov podprlo zdajšnje letalske linije osmih letalskih družb in vzpostavilo dve novi letalski povezavi, in sicer Ljubljano z Dubajem in z letališčem London Gatwick. Vseh deset letalskih prevoznikov bo tako opravilo več kot 700 letov med Ljubljano in drugimi državami ter turistično pomembnimi destinacijami, so zapisali na ministrstvu.
Na letošnji javni razpis za spodbujanje ponovne vzpostavitve letalske povezljivosti Slovenije v letu 2022 je ministrstvo prejelo deset vlog letalskih prevoznikov, ki ohranjajo in vzpostavljajo nove redne letalske linije z destinacijami v Evropi in zunaj nje. Na podlagi razpisa bo ministrstvo z 1.825.496 evrov sofinanciralo naslednje letalske prevoznike: Deutsche Lufthansa (Frankfurt in München), Swiss International Air Lines (Zürich), Brussels Airlines (Bruselj), Flydubai (Dubaj), Air Serbia (Beograd in Niš), Air Montenegro (Tivat), Turkish Airlines (Istanbul), Easyjet (London Gatwick), Wizzair (Charleroi in Luton) in LOT Polish Airlines (Varšava).
Na ministrstvu ocenjujejo, da se je subvencioniranje letalskih prevozov izkazalo na uspešen ukrep pri zagotavljanju letalske povezljivosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje