Nakup avta: s čakanjem se bo treba sprijazniti, prav tako z višjimi cenami

Slovenija 05. Feb 202207:12 > 16:15 1 komentar
Avtomobili
N1, PROFIMEDIA

Daljše čakanje, tudi do enega leta – to je realnost, ki trenutno vlada v avtomobilski industriji. Ozko grlo še naprej predstavljajo čipi, težave z zalogo novih avtomobilov pa dvigujejo ceno tudi rabljenim. Je vseeno primeren čas za nakup avtomobila in kdaj se bodo razmere umirile?

Nakup avtomobila je vse dražji in v zadnjem obdobju tudi vse daljši opravek. Cen priljubljenih družinskih avtomobilov in vstopnih modelov priljubljenih modelov, kot sta clio ali pa golf, so se v zadnjih dobrih desetih letih dvignile za nekaj tisoč evrov. Clio se je podražil za skoraj 3.000 evrov, benciski golf pa kar za 7.000 evrov, kaže analiza AMZS.

V zadnjem obdobju dodatne težave povzroča še pomanjkanje čipov oziroma polprevodnikov, ki so sestavni del avtomobilov. Čakanje na nove jeklene konjičke traja lahko tudi eno leto in tako bo še nekaj časa (podobno smo ugotavljali tudi pri pametnih telefonih). Ob tem pa zaradi povečanega povpraševanja trgovci niso tako radodarni s popusti.

Na Volkswagna, najbolj prodajano znamko v Sloveniji, je treba čakati od pol leta pa tudi do osem mesecev, kar je podvojen čas v primerjavi z obdobjem pred epidemijo koronavirusa. Pri BMW Slovenija točnega podatka ne razkrivajo. Pravijo le, da poskušajo s stranko najti dogovor in prilagoditev opreme avtomobila, ki bi ga lahko hitreje dobavili.

Težave še vsaj do poletja

“Težave v dobaviteljskih verigah še nekaj časa ne bodo odpravljene, s tem se tudi čakalne dobe za nove avtomobile še nekaj časa ne bodo zmanjševale – po odmevih iz avtomobilske industrije bo to trajalo najmanj do poletja, zelo verjetno pa še dlje,” na vprašanje, ali lahko letos pričakujemo konec daljšega čakanja na nove avtomobile, odgovarja urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel.

Glavni in odgovorni urednik Avto magazina Matjaž Korošak glavno težavo vidi predvsem v začetku epidemije, ko so avtomobilski industriji močno padla naročila. Takrat so številna avtomobilska podjetja odpovedale pogodbe s proizvajalci polprevodnikov, ti pa so potem dobili več povpraševanja s strani zabavne elektronike in računalništva. Mnogi so delali in se šolali od doma, zato so se računalniki in ostala računalniška oprema zelo dobro prodajali.

“Ta industrija uporablja sodobnejše in hitrejše čipe, ki so tudi donosnejši. Ko se je avtomobilska industrija izvila iz primeža pandemije, se je to zgodilo tako hitro, da je presenetilo vse. Ampak takrat je bilo že prepozno,” razlagala Korošak.

Avtomobili
PROFIMEDIA

Poskočile tudi cene rabljenih vozil

S podaljšanjem čakanja na nove avtomobile pa so posledično poskočile cene rabljenih, saj novih ni bilo mogoče kupiti. Tudi sicer je trg rabljenih vozil nekajkrat večji kot novih vozil. Letno pri nas lastništvo rabljenih vozil zamenja približno 200.000 ljudi, medtem ko je trg novi osebnih avtomobilov težak le 54.000 avtomobilov oziroma skoraj štirikrat manj.

V zadnjih dveh letih je prav zaradi primeža epidemije prodaja novih avtomobilov stagnirala. Tako leta 2020 kot 2021 je bila prodaja novi osebnih avtomobilov malenkost nižja od 54.000, medtem ko je pred epidemijo leta 2019 dosegla 73.193 prodanih avtomobilov, kaže analiza AMZS. Cene pa so lani zrasle za okrog osem odstotkov.

Je z nakupom smiselno počakati?

Na osebne avtomobile je torej v zadnjih dveh letih treba čakati dlje, ob tem pa se je njihova cena še dvignila, tudi cene rabljenih vozil. Je torej z nakupom smiselno počakati? Poženel odgovarja, da ne.

“Le s čakanjem na nov avto se je treba sprijazniti. Pa tudi z rastjo cen. Pričakovanja, da naj bi se cene v prihodnosti ob normalizirani dobavi znižale, se ne bodo uresničila – avti se namreč dražijo že zadnjih deset let in se bodo tudi v prihodnje, ne glede na dobave,” meni Poženel.

Korošak pa je prepričan, da trenutno ni pravi čas za nakup avtomobila, če ga ne potrebujemo nujno. Kupci imajo v tem trenutku na voljo slabšo izbiro, cene pa so višje.

“V obeh primerih gre za nekakšen kompromis. Rabljen avto je že tako ali tako kompromis, ravno tako pa je kompromis odločitev za nakup iz skromne zaloge, kjer moramo skleniti kompromis pri opremi,” razlaga Korošak.

Pri izbiri svetuje predvsem postavljanje vprašanja, kaj zares potrebujemo in brez česa bomo zlahka preživeli. Po nekaterih napovedih bi se lahko situacija začela urejati v drugi polovici letošnjega leta, vendar Korošak opozarja, da so to optimistične napovedi.

Najbolj prodajani avtomobili
AMZS

Kakšne avtomobile kupujemo?

Med Slovenci je še vedno najbolj prodajana znamka avtomobila nemški Volkswagen, sledijo pa mu Renault, Škoda in Hyundai.

“Razmere se spreminjajo, saj kupec dobro ve, kaj dobi za svoj denar. Nemška konkurenca je še vedno cenjena, toda zdaleč ne edina in zdaleč ne tako, kot je bila,” stanje opisuje Korošak.

Povprečna starost slovenskega voznega parka je okrog deset let, po oceni Korošaka pa je v večini dobro vzdrževan.

Clio še vedno na vrhu

Na vrhu najbolj prodajanih modelov avtomobilov še vedno ostaja Renault clio, sledi pa mu mestni križanec VW T-cross. Prav mestni križanci so močno spremenili razmerja med najbolj zaželjenimi modeli, saj v prvi deseterici od klasičnih modelov vztraja le še Škoda octavia.

Prelomnica med rabljenimi vozili 20.000 evrov

Pri nakupih rabljenih avtomobilov smo Slovenci po oceni Žige Primožiča, vodje portala Doberavto.si, katerega upravljavec je AMZS, razdeljeni v dve grobi skupini – starejši avtomobili v vrednosti med 5.000 in 7.000 evrov in pa mlajši avtomobili, stari do pet let, ki ne presegajo 20.000 evrov.

“Ta znesek je po pregledu zanimanja obiskovalcev spletnega portala DoberAvto.si nekako prelomnica, do kam je slovenski kupec za nakup avta pripravljen seči v denarnico,” pojasnjuje Primožič. Opaža še, da se kupcem zelo pomembna transparentnost podatkov o prevoženih kilometrih in servisiranju, saj imajo oglasi, ki so označeni z oznako “AMZS preverjeno” ali pa “Obetavno”, veliko več ogledov.

Slovenci smo sicer še vedno zapriseženi avtom, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Lani je bilo prodanih 1.689 električnih avtov.

“Glavna ovira je skromna in neredna (in nepredviljiva) subvencija in zakonodaja, ovire pri polnjenju (neenakomerno razporejena infrastruktura, čeprav polnilnic ni tako malo) in predvsem plačilu,” meni Korošak.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje