Daleč od civilizacije se skriva svet, ki je osupnil znanstvenike

Na Zemlji skorajda ni več krajev, kjer narava ne bi občutila hudih posledic človekovega delovanja. A globoko v Tihem oceanu ležita dva odmaknjena koralna atola, ki ponujata nekaj izjemno redkega – priložnost, da znanstveniki raziskujejo morski svet, ki je v veliki meri ohranil svojo prvobitno podobo.
Daleč od vsakodnevnih vplivov sodobnega sveta se skrivata dva redka primera skoraj neokrnjene morske narave. Gre za atola Bikar in Bokak, ki pripadata Marshallovim otokom. Ta odmaknjena kotička Tihega oceana sta neposeljena, njuni koralni grebeni, lagune in okoliške vode pa skrivajo izjemno bogat živalski svet.
Znanstveniki, ki so ju raziskovali, so odkrili velike jate rib, morske pse, orjaške školjke, kolonije morskih ptic in območja, kjer gnezdijo ogrožene morske želve. Še posebej jih je presenetilo veliko število velikih plenilcev, ki so danes v številnih delih svetovnih oceanov že prava redkost.
Izsledki raziskave, objavljeni 11. novembra 2026 v znanstveni reviji Frontiers in Marine Science, razkrivajo, zakaj sta ta dva atola tako pomembna za razumevanje nekdanje podobe in delovanja morskih ekosistemov, piše Nova.rs.
Svet, ki je ostal skoraj nespremenjen
Znanstvena odprava je potekala leta 2023 v sodelovanju s programom Pristine Seas organizacije National Geographic, pristojnimi ustanovami Marshallovih otokov in lokalnimi raziskovalci.
Raziskovalno skupino je vodil morski ekolog Alan Friedlander z Univerze na Havajih, ki se že vrsto let posveča preučevanju odmaknjenih in razmeroma dobro ohranjenih morskih ekosistemov.
Atol Bikar leži približno 116 kilometrov od najbližjega naseljenega atola, medtem ko je Bokak še bolj odmaknjen, saj ga od najbližjega stalno naseljenega območja loči okoli 385 kilometrov. Prav zaradi te geografske izoliranosti so se njuni ekosistemi izognili številnim pritiskom, povezanim z intenzivnim ribolovom, industrijo in širjenjem naselij.

Raziskovalci so s podvodnimi kamerami, potapljaško opremo, raziskovalnimi podmornicami in drugimi metodami preučevali morsko življenje od gladine oceana do njegovih globin. Na atolu Bikar so odkrili obsežne gozdove avtohtonih dreves, številne morske ptice in plaže, na katerih gnezdijo zelene morske želve.
Med raziskavo so zabeležili 132 jam, ki so jih morske želve izkopale za odlaganje jajc, kar potrjuje izjemen pomen tega območja za njihovo preživetje. V okoliških vodah so odkrili številne vrste rib, med njimi velike plenilce, pa tudi orjaške školjke, ki imajo pomembno vlogo pri delovanju koralnih ekosistemov.
Toda atol Bokak je raziskovalcem razkril še bolj nenavadno podobo podvodnega sveta. Njegovi koralni grebeni so bili izjemno bogati z ribami, znanstveniki pa so opazili tudi ogrožene vrste velikih rib papagajevk, ki so na številnih drugih območjih postale že prava redkost.

Še posebej zanimiva je bila prisotnost velikega števila morskih psov. Analiza je pokazala, da je bila povprečna biomasa morskih psov na zunanjih grebenih atola Bokak približno 2,4-krat večja kot na atolu Bikar. Na obeh atolih so morski psi predstavljali največji posamezni delež skupne biomase rib med skupinami, razvrščenimi glede na način prehranjevanja, kar je značilno za razmeroma dobro ohranjene koralne ekosisteme. Ta ugotovitev je še posebej pomembna, saj so veliki plenilci pogosto med prvimi vrstami, ki izginejo z območij, izpostavljenih intenzivnemu ribolovu.
Znanstveniki so na obeh atolih skupaj zabeležili 266 taksonov grebenskih rib, ki pripadajo 38 družinam. Ti rezultati ponujajo redek vpogled v sestavo morskih združb, ki niso bile izpostavljene močnim lokalnim vplivom človekovega delovanja.
Raziskava pa je pokazala tudi, da se atola med seboj precej razlikujeta. Bokak ima večji delež koral in večjo skupno biomaso grebenskih rib, medtem ko je na Bikaru več makroalg, obsežnejši so tudi gozdovi, izrazitejša pa je še gnezditvena dejavnost morskih želv.
Znanstveniki za zdaj še ne znajo zanesljivo pojasniti vseh vzrokov za te razlike, piše Nova.rs.

Niti najbolj odmaknjeni deli oceanov niso povsem varni
Čeprav se Bikar in Bokak zdita kot kraja, kjer je narava ostala skoraj nedotaknjena, raziskovalci opozarjajo, da njuna odmaknjenost še ne zagotavlja popolne zaščite. Na obeh atolih so opazili polinezijske podgane, vrsto, ki so jo ljudje v preteklosti zanesli na pacifiške otoke. To je eden od dokazov, da niti tako odmaknjena območja niso povsem ušla vplivom človekovega delovanja.
Še resnejšo grožnjo predstavljajo podnebne spremembe. Naraščanje temperature oceanov namreč lahko povzroči beljenje koral, proces, pri katerem korale izgubijo simbiontske alge, ki so ključne za njihovo preživetje.
Če visoke temperature vztrajajo dlje časa, lahko obsežni deli koralnih grebenov odmrejo, kar neposredno ogroža številne živalske vrste, katerih življenje je odvisno od njih. Dodatno težavo predstavljajo plastični odpadki, ki jih lahko morski tokovi zanesejo tudi do najbolj odmaknjenih otokov.

V istem delu Tihega oceana leži tudi atol Bikini, kjer so Združene države Amerike med letoma 1946 in 1958 izvajale jedrske poskuse. Posledice teh eksplozij so močno zaznamovale tamkajšnje ekosisteme. Kljub temu so znanstveniki med raziskovanjem atola Bikini odkrili tudi območja, kjer so se žive korale znova naselile na nekoč poškodovanih grebenih. To dokazuje, da ima narava določeno sposobnost obnove tudi po obsežnem uničenju.
Prav zato je ohranitev atolov Bikar in Bokak izjemno pomembna. Oblasti Marshallovih otokov so januarja 2025 razglasile prvi nacionalni morski rezervat, ki obsega oba atola in približno 48.000 kvadratnih kilometrov okoliških voda. Na tem območju je ribolov prepovedan, varstvo narave pa temelji na sodelovanju države, znanstvenikov in lokalnih skupnosti.
Znanstveniki poudarjajo, da Bikar in Bokak nista zgolj naravni oazi, ki ju je treba ohraniti. Predstavljata tudi neprecenljivo izhodišče za znanstveno spremljanje sprememb, ki bodo v prihodnjih desetletjih zaznamovale svetovne oceane.
S preučevanjem teh ekosistemov lahko raziskovalci bolje razumejo, kako močno je človek že spremenil življenje v morjih in kakšna bi lahko bila podoba koralnih grebenov v prihodnosti, še piše Nova.rs.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje