Besedi naturizem in nudizem med številnimi še vedno ustvarjata prizvok negativnega. Pogosto ju povezujejo z erotiko in javnim razkazovanjem spolnosti. Izpostavljeni so številnim predsodkom, ki jih tisti, ki živijo tak slog življenja, zavračajo. "Nismo goli, da se razkazujemo. To je zmotno prepričanje," pravi Maja Penko, naturistka in predsednica Zveze društev naturistov Slovenije. Kako pa naj ravnajo družine z otroki, ki imajo zadržke do sončenja v Adamovem ali Evinem kostumu? "Pogovor je ključen," pojasnjuje zaslužna profesorica za razvojno psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Ljubica Marjanovič Umek.
“Naturizem stremi k vzpostavitvi ravnovesja med človekom in naravo. Gre za premišljeno goloto, ki sta ji fetišizem in izumetničenost tuja, in se strogo ločuje od golote, ki preseneča in vzburja. Dejstvo, da si gol med drugimi, ustvarja posebno vzdušje socialne povezanosti: pokažemo se takšni, kot smo, pristni v vsej svoji ‘goli resnici’. Če se človek pokaže pred drugimi takšen, kakršen je, to pomeni, da tudi samega sebe sprejema takšnega, kot je, z vsemi hibami in kvalitetami.” Tako je leta 1990 v knjigi Naturizem kot način življenja tudi v Jugoslaviji naturizem ubesedil Jožko Puc, nekoč viden predstavnik Zveze društev naturistov Slovenije.
Maja Penko, naturistka in predsednica Zveze društev naturistov Slovenije, pravi, da se za naturističen način življenja, ki med drugim vključuje nudizem, posameznik ne odloči kar tako. “Za to, da smo naturisti oziroma nudisti, se ne odločimo. Ampak začutimo, da je tako prav za nas. To preprosto smo. Nekateri že od rojstva, drugi so bili vzgojeni v naturističnem duhu, da je golota nekaj običajnega in ne vznemirja, drugi so sami spoznali, da jim tak način življenja bolj ustreza, tretji pa so se zgolj naključno spoznali z naturizmom …” pojasnjuje in dodaja, da ne smemo nikoli pozabiti, da smo se rodili goli.
Naturisti se s tem, kakšno je videti njihovo telo, ne obremenjujejo. “Vsak, ki ni vajen golote, mora čez to mentalno oviro. Predvsem gre za to, da sprejemamo sami sebe in s tem tudi druge in drugačne. Da si dopustimo biti to, kar smo v vsem svojem bistvu. Naturisti nikogar ne sodimo po zunanjosti, saj za nas zunanja podoba človeka ni pomembna,” izpostavlja Penko.
V Sloveniji je 100 tisoč naturistov
V Sloveniji je po ocenah približno 100 tisoč naturistov oziroma občasnih nudistov, le tisoč pa jih je uradno vključenih v eno od treh društev, združenih v Zvezo društev naturistov Slovenije. Po besedah Maje Penko je prepričanje, da smo Slovenci zadržani do golote, zmotno; v primerjavi z nekdanjimi državami Jugoslavije smo precej bolj odprti. Leta 2021 je bil tako v Banovcih uspešno izpeljan Svetovni kongres naturizma. Vendar pa je v naši državi premalo uradnih kotičkov, v katerih lahko ljubitelji golote sproščeno prakticirajo svoj način življenja.
“To je odlična priložnost, da se pri nas ponudi kakšen kamp, glamping, turistična kmetija, vodni park, plaža … na uporabo naturistom. Tudi tujci pogrešajo tovrstno ponudbo v naši čudoviti zeleni deželi. Žal za zdaj večina slovenskih in tujih naturistov evre odnaša v druge države,” pove Maja Penko.
Čeprav se v zadnjih letih širi krog naturistov, so nekateri predsodki, tabuji in zmotna prepričanja še vedno zelo živi. Nudizem se še vedno povezuje s spolnostjo, razkazovanjem, voajerizmom, celo perverznostjo. “Če nečesa ne poznaš oziroma o tem nisi poučen, si lahka žrtev (zmotnih) družbenih prepričanj. Tako ni osamljeno niti povezovanje druženja naturistov s svingerstvom. Naturizem je zgolj način življenja v sožitju z naravo, za katerega je značilno samospoštovanje, spoštovanje drugih in drugačnih, ki se izraža skozi socialno goloto, izjemnega pomena pa je skrb za okolje. Ljudje smo kot vsi ostali, le da smo radi brez obleke. K razumevanju našega načina življenja pomembno prispevate tudi mediji,” meni Penko.
Po njenih besedah goloto najbolj obsojajo tisti, ki sami sebe ne sprejemajo, žensko telo pa je (še vedno) precej bolj diskriminirano kot moško. “Grozno se mi zdi, da je naravno golo telo porinjeno za vrata zaklenjenih spalnic ali kopalnic,” pravi. Penko pri tem še ocenjuje, da so naturisti prav zaradi socialne golote bolj obzirni do drugih. “V kampih veliko bolj spoštujemo osebni prostor, higiena je na precej višji ravni. Nikoli se ne bi usedli na tuj stol brez uporabe svoje brisače,” ponazori svojo oceno.
Ko partner/partnerica zavrača obisk nudistične plaže
Na vprašanje, kako uskladiti življenje, če je eden od partnerjev naturist, drugi pa takšnemu načinu življenja ni naklonjen, Penko odgovarja, da včasih zadržke pred goloto odpravi že iskren pogovor. In skupno preživljanje prostega časa brez obleke. Doma in v naravi. Brez obsojanja ter s polno mero potrpežljivosti in sprejemanja drugačnosti. Če pa eden od partnerjev vztraja, da se ne bo slekel – pogosteje so to ženske – je mogoč tudi dogovor. “Na primer, da naturist sam obiskuje nudistične kotičke. Prej ali slej se partner pridruži,” dodaja.
Predsednica zveze naturistov sicer pravi, da se odnos do golote začne že z vzgojo. “Velikokrat se odnosa do golote otroci priučijo od staršev. Če jih videvajo gole, to dojemajo kot nekaj povsem običajnega. Zelo pomembno pa je, da otroka ne obremenjujemo z lastnimi predsodki. Če pri kopanju ne želi nositi kopalk, ga v to ni dobro siliti,” meni Penko, ki ob tem še poudarja, da se med puberteto, ko se razvijejo prsi in poraščenost, otroci običajno odločijo, da se zakrijejo. V Svetovni naturistični zvezi so se tako pred leti zavzeli, da se v naturističnih kampih določi območje za mlade, na katerem bo nošenje kopalk sprejemljivo in oblečenih najstnikov ne bo nihče preganjal. “Po koncu pubertete se po navadi ti najstniki vrnejo k nudizmu, če ne s starši pa s prijatelji, partnerji in pozneje s svojimi družinami,” pravi.
Nudizem prispeva k bolj sproščenemu življenju otrok
Ljubica Marjanovič Umek, zaslužna profesorica za razvojno psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, prav tako nima zadržkov do tega, da starši na nudistične plaže vzamejo tudi svoje otroke. “V obdobju malčka in otroštva gre za postopno oblikovanje pojma spol. Najprej gre za identiteto oziroma razumevanje, da je malček sam deček ali malčica deklica, potem se razvijata stabilnost in konstantnost spola. Ko razumejo, da bo na primer deklica ženska, mamica, ko bo velika, in kasneje tudi, da zunanje spremembe ne vplivajo na spremembo spola,” pojasnjuje.
Na razvoj razumevanja spola po besedah Marjanovič Umek vpliva tudi socialno učenje, ko otroci opazujejo in posnemajo druge, se z njimi igrajo, pogovarjajo. Otroci, ki s starši obiskujejo nudistične plaže, so že od doma navajeni, da niso vselej povsem oblečeni oziroma se ne oblačijo za zaprtimi vrati. Te izkušnje pomembno prispevajo k razvoju otrokove telesne samopodobe, otroci pa se praviloma ne obremenjujejo s tem, da se družijo in igrajo goli. Ne čutijo sramu, v svojem vedenju so sproščeni. Nudizem lahko torej prispeva k sproščenemu in naravnemu življenju otrok ter k spoznavanju telesa,” pravi Marjanovič Umek.
Sproščeni starši se z goloto ne ukvarjajo
Kot zelo pomembno pa profesorica za razvojno psihologijo ocenjuje, da starši razumejo, če otroci ob prehodu v puberteto oziroma v najstniških letih začnejo protestirati proti temu, da bi bili na nudistični plaži slečeni, četudi so kot otroci bili. “Gre za specifično razvojno obdobje, zato bi starši, čeprav še tako zagrizeni nudisti, morali dopustiti, da so mladostniki oziroma mladostnice na nudistični plaži oblečeni. Njihovo zavračanje golote ni povezano z okoljem, ampak dozorevanjem njihovega telesa. Praviloma gre za prehodno vedenje najstnikov oziroma najstnic, saj se večina teh kasneje na nudističnih plažah ponovno sleče.” poudarja.
Marjanovič Umek ob tem pravi, da o neprimernosti skupnega golega sončenja staršev in otrok ni mogoče govoriti. Res pa je, da nekateri intimno goloto lažje sprejemajo kot drugi. “Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po tem, ali je golota znotraj družine nekaj običajnega ali ne. Gre preprosto za slog vzgoje in posledično vedenja oziroma način življenja družin. Bolj sproščeni starši se s tem tudi doma pretirano ne obremenjujejo. O goloti se z otroki veliko pogovarjajo in je ne razumejo kot nekaj, česar bi se moral posameznik oziroma posameznica sramovati. Zato tudi njihovi otroci praviloma s tem nimajo težav,” pojasnjuje.
Kljub temu pa so tudi otroci, ki zavračajo vsakršno idejo o socialni goloti. Marjanovič Umek v takšnih primerih svetuje pogovor, ki naj ne poteka le nekaj dni pred morebitnim dopustovanjem na nudistični plaži. “Potrebna sta čas in pogovor z otrokom, poslušanje otroka, kje in zakaj bi imel težave na nudistični plaži, bi jih imel tudi, če bi bil v kopalkah …. Če se starši z otroki tudi sicer večkrat pogovarjajo o telesu, o doživljanju telesa, o tem, zakaj sami radi hodijo na nudistične plaže, je večja verjetnost, da bo to sprejel tudi otrok, ki ni nudist že od zgodnjega otroštva. Če starši ugotovijo, da otrok golote in nudizma na psihološki ravni ne more sprejeti, da ima resne zadržke in argumente, zakaj ne želi biti gol na plaži, je prav, da se njegove razlage, čustvena doživljanja upoštevajo in se vsi skupaj na dopust za kakšno leto ali dve odpravijo drugam. Preživljanje družinskih počitnic na tekstilni plaži skupaj z otroki bo moralo biti v takih primerih do nadaljnjega realnost,” še poudarja.
In kako otrokom približati idejo nudizma? Marjanovič Umek izpostavlja, da pri majhnih otrocih koncepta nudizma ni treba posebej razlagati, saj se zgodi sam po sebi. “Kot je bilo že poudarjeno, je za malčke in otroke velikega pomena socialno učenje. Torej, če so v okolju, v katerem so tudi drugi otroci goli, jim je to povsem naravno. Otrok na tej ravni ni komplicirano bitje, če celotne situacije ne zapletejo starši. Ni treba moralizirati o tem, kaj je dobro, slabo, sprejemljivo ali nesprejemljivo, treba je živeti, in uživati in po vsej verjetnosti bodi uživali tudi otroci,” še dodaja za konec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje