Telefoni v ambulantah družinske medicine zvonijo v prazno, v mnogih primerih ne vračajo klicev, zdravniki ne odgovarjajo niti na elektronsko pošto. To kažejo ugotovitve analize o dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine v javnih zdravstvenih domovih, ki so jo opravili pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini. Varuh pravi, da je analiza razgalila odnos zdravnikov do pacientov, po njegovem "občutku je fokus do človeka izgubljen in je šel v povsem drugo smer". Kako bo ukrepalo ministrstvo?
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel predstavil nedavno obširno opravljeno analizo o dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine, ki je pokazala, da se dostopnost ambulant po epidemiji še vedno ni izboljšala. V analizo so bili vključeni vsi javni zdravstveni domovi, brez koncesionarjev.
“Ljudje še vedno nimajo dostopa do svojih zdravnikov, verjeli smo, da se bo to po epidemiji izboljšalo,” je uvodoma pojasnil Svetina.
Največ težav so ugotovili v Zdravstvenem domu Ljubljana, a je Varuh v isti sapi dodal, da organizacija in delovanje zdravstvenih ambulant nista odvisno od velikosti domov, saj so težave lahko tudi v manjših zdravstvenih ustanovah. “V nekaterih občinah je v redu urejeno, v nekaterih ne. Imamo ambulante v istih domovih, pa v ambulanti A vse funkcionira, v ambulanti B pa nič,” je pojasnil. Svetina je izpostavil odgovornost vsakega posameznika in njegov odnos do človeka. “Na podlagi tega imam občutek, da je fokus na človeka izgubljen in da je šel v neke druge smeri,” je ocenil.
V analizi je bilo namreč ugotovljeno, in to je po Varuhovih besedah nedopustno, da “telefoni v ambulantah pogosto zvonijo v prazno, da v mnogih primerih ne vračajo klicev, da ambulante ne odgovarjajo na elektronska sporočila ali sporočila na posameznem portalu, ki ga uporabljajo za komunikacijo s pacienti,” je poudaril Svetina in dodal, da so imeli tudi primer, ko je pacient 83-krat poklical v ambulanto, a odziva ni bilo.
“Nedopustno je tudi, da nimamo integrirane zdravstvene obravnave, ampak bolnike pošiljajo med različne izvajalce za odpravljanje bolezenskega stanja,” je dejal Svetina.
Ugotovitve kažejo še, da je to “pošiljanje” odvisno od območja, na katerem zavarovanec živi, kar je po njegovih besedah popolnoma nedopustno, saj je “pravica do zdravstvenega varstva temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. To ni nekaj nadstandardnega, ampak najbolj osnovna pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja”, je poudaril.
Od zdravstvenega ministrstva pričakuje konkretno časovnico, kako in kdaj se bo to odpravilo. “Sistem se mora poenotiti, saj ni pomembno, ali se živi v eni občini oziroma v drugi občini, da lahko do teh storitev prideš,” je pojasnil Svetina in pozval zdravnike, naj se odprejo pacientom.
Spregovoril je tudi o nasilju na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, o katerem smo v več člankih in s številnimi pričevanji opozorili v uredništvu N1. “Pri Varuhu smo opravili že dva obiska, tega še nismo zaključili, saj se vsakič pojavljajo nova vprašanja in vedno nove pobude,” je pojasnil. Psihiatrično kliniko bodo ponovno nenapovedano obiskali. “Prav z nenapovedanimi obiski lahko ugotovimo dejansko stanje,” je dodal.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da se bo na “vse povedano na sestanku ustrezno odzvalo in obravnavalo”. Po njenih besedah so nekatere pobude sistemske narave, zato jih je treba tudi sistemsko obravnavati. “Ena od takih je dostopnost, ki je tudi prva prioriteta tega mandata,” je dejala in izpostavila, da je za evalvacijo nekaterih sprememb potrebno več časa.
Natančnejših rešitev za reševanje najbolj perečih vprašanj, kot so težave opredeljenosti na primarnem nivoju, odzivnosti izvajalcev in način komunikacije med pacienti in zdravniki ter čakalnih dob, na ministrstvu še nimajo, a jih ministrstvo usklajuje z vsemi deležniki v zdravstvenem sistemu, saj po njenih besedah ministrstvo ne more samo najti ustreznih rešitev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje