Nepovezani poslanci so vložili lasten predlog novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Vladna novela je najprej doživela veto, nato pa ni prejela dovolj poslanskih glasov.
Nepovezani poslanci so v DZ vložili svoj predlog novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, s katerim želijo v slovenski pravni red vnesti evropsko direktivo s tega področja. DZ je septembra pri ponovnem glasovanju po vetu DS zavrnil vladno novelo.
Predlog nepovezanih poslancev ohranja obstoječo obveznost, da se zagotavlja svoboda sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih članic EU. Glede dopustnih omejitev pa določa jasno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, da lahko sprejme ustrezne ukrepe zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki ne sodijo pod pristojnost Slovenije, sodijo pa pod pristojnost druge članice EU. Ustrezne ukrepe bo lahko sprejela tudi zoper operaterje elektronskih komunikacij, ki omogočajo razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev.
Zlasti predlagane določbe, ki se nanašajo na ponudnike platform za izmenjavo videov, uporabljajo načela samoreguliranja. Ponudnikom samim je prepuščeno, da določijo ukrepe in pravila svojih platform za izmenjavo videov, s katerimi bodo izpolnjevali omejitve po zakonu.
Omejitve tudi za televizijsko oglaševanje
Predlog nadalje določa tudi posebne omejitve televizijskega oglaševanja. Tako med 6. in 18. uro ter med 18. in 24. uro skupni obseg televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje ne sme preseči 20 odstotkov časa. Promocijsko umeščanje izdelkov pa ni dovoljeno v otroških, verskih in informativnih programskih vsebinah, kot so poročila in dnevnoinformativne oddaje, ter v oddajah za zaščito potrošnikov in svetovalnih oddajah, navaja predlog.
Ponudniki platforme za izmenjavo videov, ki sicer nimajo uredniške odgovornosti, bi morali po predlogu sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito otrok pred vsebino, ki bi lahko ogrozila njihov telesni, duševni ali moralni razvoj. Prav tako bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito splošne javnosti pred vsebino, ki spodbuja nasilje ali sovraštvo proti skupini oseb ali članu take skupine na kateri koli podlagi iz Listine EU o temeljnih pravicah, ali katere razširjanje je kaznivo dejanje po pravu EU.
Najprej veto, nato premalo glasov
DZ je vladno novelo sprejel 9. julija, vendar je državni svet 16. julija izglasoval veto nanjo. Večina svetnikov je namreč ocenila, da novela diskriminira domače ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev. DZ pa po vetu državnega sveta 22. septembra ni znova izglasoval novele, saj je tako za kot proti glasovalo po 44 poslancev, za sprejetje novele pa bi potrebovali najmanj 46 glasov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!