NFT-manija: v pričakovanju trenutka streznitve

Kultura 21. Jun. 202119:00 > 27. Sep. 2021 12:442 komentarja
Delite:
nft
Foto: Shannon Stapleton/REUTERS

Eksponentna rast NFT umetniških del je ustvarjalce navdala z optimizmom. Prvič so nezamenljivi žetoni široko občinstvo dosegli s kripto-mucki, v ta posel pa so se vključili tudi slovenski umetniki. A tudi na tem trgu lahko po vzponu pričakujemo padec.

Tandem umetnosti in tehnologije se morda zdi nezdružljiv, a digitalna tehnologija je z umetniškim izražanjem neločljivo povezana. Digitalna umetnost je danes pravzaprav v ospredju. Kot odgovor na vprašanje, kako lahko umetniki, ki ustvarjajo na digitalni bazi, za svoja umetniška dela prejmejo plačilo, pa se je ponudil NFT.

Alternativa klasičnemu galerijskemu razstavljanju

Katja Škorjanc je ena od digitalnih umetnikov, ki so se pridružili NFT-maniji. Umetnost jo spremlja že od malih nog, v prvih mesecih letošnjega leta pa je tudi sama opazila eksponentno rast NFT umetniških del, in sicer na platformah, na katerih spremlja dela drugih umetnikov. Sprva je imela do novoodkritega umetniškega prostora zadržke, saj se ji je že zaradi same narave kriptovalut takšno trgovanje zdelo tvegano, vendar se je na koncu odločila, da se bo tudi sama podala v umetniški del kriptosveta. V prvih 24 urah po tem, ko je na tržnico Rarible naložila svoj prvi NFT, ji je uspelo prodati dva izvoda svojega dela. Kupec je za posamezno kopijo odštel 0,075 etra, kar je bilo takrat mogoče enačiti s približno 123 evri.

Na nezamenljive žetone Katja gleda kot na klasično galerijsko razstavljanje. “NFT je krasna priložnost za zaslužek praktično prek galerije, le da je ta spletna. Kupci so tako obiskovalci platforme, na kateri razstavljam svoja dela,” pojasni sogovornica in doda, da ima vsaka spletna galerija, tudi fizične, svoje kriterije. Za dosego teh pa moraš dokazati svojo avtentičnost in kakovost lastnih umetniških del. Ta se nato tudi uradno zabeleži v obliki kljukice pri imenu avtorja umetniških del (ang. verification badge). Za verifikacijo računa je morala poleg tega predložiti dokaz, da je res avtorica naloženega dela, kar pomeni, da se je med ustvarjanjem enega od svojih NFT morala posneti. Katja je dobila potrditev v petnajstih dneh, a pravi, da se je v zadnjem času zaradi vse večjega števila uporabnikov obdobje čakanja podaljšalo na mesec dni.

Do sedaj je Katja prodala že devet umetniških del, in sicer v skupni vrednosti 1,775 etra, kar je trenutno moč enačiti z nekaj manj kot 3.000 evri.

20. in 21. avgusta pa prihaja k nam tudi popolnoma nova oblika dogodka na slovenskih tleh: NFT festival, kjer bo imela svojo javno odprto galerijo del tudi Katja. S svojo skupino ustvarjalcev bo na platformi Rarible in Foundation ponujala vse želene informacije in obiskovalcem festivala nudila pomoč pri oblikovanju NFT profilov. Z novo nastalimi profili bodo lahko tako prisostvovali pri dražbi njenih NFT del. Pri organizaciji dogodka pa so združil močmi z verigo festivalov Hi festival. Skupaj bodo poskušali prisostvovati k razvoju NFT kulture v Sloveniji.

Več glav več ve

Ker se stanje na kriptotrgih spreminja iz minute v minuto, je ključnega pomena, da podrobno spremljaš in poznaš celoten sistem. Pri tem je imela srečo, da se je lahko naslonila na prijatelje, ki jim trgovanje s kriptovalutami ni tuje. “Fraza Več glav več ve je tu zagotovo prišla do izraza, saj smo svoje glave združili ljudje z res popolnoma različnimi ozadji. Luka Kačič, Jernej Peklar in Matej Novak – hvala vam!” hvaležno pove Katja in v upanju, da ne bo prestrašila bralcev, vseeno doda, “objava NFT je povsem enostavna zadeva, sama sem se obrnila na prijatelje, ker so že predhodno pokazali izredno zanimanje za trgovanje s kriptovalutami. Ključnega pomena je le to, da je umetniško delo kvalitetno. V pomoč pa je tudi večje število sledilcev na družbenih omrežjih, kjer v večini primerov objavljaš dela. Sledilci namreč pogosto predstavljajo prav potencialne kupce.”

Katja doslej pri ustvarjanju nezamenljivih žetonov ni naletela na nobene ovire. “Če kaj, sem s sistemom zadovoljna, saj dejansko dovoljuje umetniku, da enostavno prek spleta proda svoje digitalno umetniško delo,” pravi Katja, ki bo z vsako nadaljnjo prodajo svojega že prodanega dela od naslednjega lastnika v trenutku transakcije prejela 12 odstotkov prodajne vrednosti.

Glavni motivi Katjinih del jadrajo med fantazijskim, celo surrealističnim in futurističnim svetom, osrednja protagonistka pa je največkrat ženska. “Tu se lahko poistovetim z idejo umetniškega sveta, da žensko telo predstavlja skoraj sveti element za umetnika. Nekaj je na navidezni nežnosti in skriti mogočnosti, ki stojita za idejo ženske kot takšne,” pojasni Katja, ki ji je od vseh likovnih načinov ustvarjanja najljubše prav digitalno slikarstvo.

“Super je imeti podlago tradicionalnih likovnih medijev, preden se spustiš v digitalni svet umetnosti. Tako namreč lažje razumeš naravo različnih tehnik in jo približaš tudi stranki, ki si želi svojevrstni umetniški dizajn,” pojasni Katja.

Kaj je NFT?

NFT oziroma nezamenljivi žetoni (ang. non-fungible tokens) so virtualni zbirateljski predmeti, ki so sad razvoja tehnologije veriženja podatkovnih blokov oziroma t. i. blockchain tehnologije. Ta relativno nova tehnologija temelji na digitalnih bazah podatkov, ki omogočajo hitrejše in varnejše transakcije kriptovalut. V nasprotju s klasičnimi kriptokovanci so nezamenljivi žetoni unikatni in opremljeni z digitalnim potrdilom o avtentičnosti, ki ga je nemogoče skopirati ali deliti. S tem certifikatom nato imetnik izkazuje lastništvo nad delom, ki bi ga sicer lahko distribuirali.

“En dolar lahko zamenjate za sto penijev in imate še vedno en dolar. NFT ne deluje na tak način. Njegova vrednost je samodefinirana, zato je idealen za svet umetnin,” ponazori Andrej Bohinc, ekonomist, finančni svetovalec in vlagatelj, ki dogajanje v kriptosvetu spremlja od blizu. Potencialni primeri uporabe NFT pa se raztezajo onkraj digitalne umetnosti. NFT je izjemno uporaben tudi za licence in intelektualno lastnino. “Z njihovo pomočjo lahko glasbeniki dodatno nadzirajo svoja dela. Oboževalcem pa omogočajo, da kupijo dele njihovih najljubših pesmi, še preden jih glasbenik predstavi na trgu, ter tako sodelujejo pri morebitnem uspehu,” še pojasni Bohinc in doda, da so uporabni tudi na področju nepremičnin in igričarske industrije.

Od mačk do streznitve

Čeprav je prodaja nezamenljivih žetonov v zadnjih mesecih eksplodirala, sami v kriptosvetu niso nov koncept. NFT pa je prvič široko občinstvo dosegel s kriptomucki (ang. CryptoKitties), ljubkimi digitalnimi liki, za katere so bili nekateri pripravljeni odšteti tudi več sto tisoč dolarjev. Če so imele tržnice s kriptoumetnostjo pred dobrim letom na mesečni ravni povprečno milijon dolarjev prometa, se je letos povečal za vsaj osemstokrat.

“NFT-trend se je razvil kot posledica serije objav določenih kriptovplivnežev konec lanskega poletja oziroma na začetku jeseni. Ti so NFT označili za najnovejšo priložnost za velike zaslužke v kriptosvetu,” pojasni Bohinc in doda, da so se letos marca k tej mrzlici poskušali priključiti malodane vsi, celo določene znamke toaletnega papirja.

Ker vsakemu vzponu neizbežno sledi padec, lahko tudi na tem trgu pričakujemo trenutek streznitve. “Ko bo ponudba NFT presegla povpraševanje ali ko bo cena bitcoina dosegla svoj vrh v tem ciklu rasti, bo sledila streznitev. Cene NFT se bodo prilagodile njihovi realni vrednosti, kar z drugimi besedami pomeni, da jih bo večina izgubila več kot 90 odstotkov začetne vrednosti,” zaključi Bohinc.

Trenutno največje ime v NFT-svetu je ameriški digitalni umetnik Mike Winkelmann, bolj znan po svojem vzdevku Beeple. Digitalni kolaž, ki ga je umetnik naslovil Everydays: The first 5.000 days, so 11. marca na dražbi avkcijske hiše Christie’s prodali za slabih 60 milijonov evrov. Umetnino, ki je sestavljena iz 5.000 digitalnih slik, je Beeple ustvarjal vsak dan od leta 2007. Neznani kupec pa se je v zgodovino vpisal tudi kot prvi, ki je na dražbi za plačilo umetniškega dela uporabil kriptovaluto.

Komentari

Vaš komentar