Obrambno ministrstvo je podpisalo pogodbi za nakup novega drona in bojne postaje, ki bosta pripomogla k razvoju in modernizaciji vojske. "Gre za prelomen dogodek, saj ministrstvo tako ne krepi le vojaških zmogljivosti, ampak v to vključuje tudi domačo obrambno industrijo," je prepričan minister Marjan Šarec.
Ministrstvo za obrambo je z grozdi slovenskih obrambnih družb podpisalo dve pogodbi in pismo o nameri za raziskovalno-razvojni projekt bojne postaje sistema zračne obrambe Mangart 25, za nakup brezpilotnega letalnika z jedrsko, radiološko, kemično in biološko nadgradnjo (JRKB) ter za sodelovanje pri izvajanju evropskega projekta INDY.
Po zagotovilih obrambnega ministra Marjana Šarca gre za prelomen dogodek, saj ministrstvo tako ne krepi le vojaških zmogljivosti, ampak v to vključuje tudi domačo obrambno industrijo.
Šarec je podpisal pogodbo z direktorjem družbe Valhalla Turrets Milošem Milosavljevićem, ki je dejal, da je to podjetje vodilni partner pri izdelavi 25-milimetrske daljinsko vodene kupole Mangart 25. Po navedbah ministrstva bo ta najprej integrirana na štirikolesnike oshkosh, vendar jo bo zaradi modularne zasnove mogoče z manjšimi prilagoditvami namestiti tudi na druga vozila Slovenske vojske (SV) ali jo opremiti z orožji drugačnega kalibra oziroma dodatnimi podsistemi, kot so algoritmi strojnega učenja, brezpilotni letalniki in protizračne oz. protioklepne rakete.
Kupola Mangart 25 bo v osnovi namenjena kinetičnemu delovanju na brezpilotne letalnike, druga zračna plovila in cilje na zemlji, na razdaljah do 3.000 metrov. Milosavljević je pojasnil, da je družba za nemško obrambno ministrstvo zasnovala in izdelala kupolo za lahko oklepno vozilo Luwa ter sodelovala pri projektu Skyranger 30.
Za raziskovalno-razvojni projekt Mangart 25 bo obrambno ministrstvo do leta 2025 namenilo 4,9 milijona evrov, ob čemer ministrstvo pričakuje, da bo zaključen v roku 24 mesecev. Poleg omenjene družbe v konzorciju sodelujejo še domača podjetja Ash, Guardiaris, Carboteh Technologies in Leokom.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Arctur Tomijem Ilijašem, s katero ministrstvo kupuje brezpilotni letalnik z JRKB nadgradnjo kot implementacijo zmogljivosti iz projekta Stalnega strukturnega delovanja (PESCO). Projekt vodi Avstrija, v njem pa poleg Madžarske in Hrvaške sodelujejo še slovenska podjetja C-Astral, Mil Sistemika, IOS, Onedrone in Arctur kot vodilno podjetje.
Ministrstvo v poslu, vrednem 1,153 milijona evrov, kupuje letalnik, ki je tehnološki demonstrator za prepoznavanje JRKB situacij v kontaminiranem območju. Pogodba vključuje tudi usposabljanje pilotov in operaterjev do avgusta 2024. Po Ilijaševi oceni takšnega sistema na tržišču še ni, zato je vesel priložnosti za posel z ministrstvom, na podlagi katerega namerava konzorcij to opremo ponuditi na svetovnem tržišču.
Šarec je spomnil, da je vojaška enota JKRB bila med prvimi na kraju nesreče v kemični tovarni Melamin, zato je ta letalnik izrazit primer dvojne uporabe za vojaške in civilne namene.
Mariborsko združenje TECES pa sodeluje pri izvajanju evropskega projetka INDY, v sklopu katerega snujejo energetsko učinkovite, razmestljive in neodvisne vojaške tabore, kot enega izmed prvih strateških projektov ozelenitve evropskega obrambnega sektorja. Po navedbah ministrstva bo projekt trajal 26 mesecev, v njem pa sodeluje devet članic EU in 22 podjetij ter znanstvenih ustanov, s Slovenijo kot vodilno članico.
Projekt bo v višini 14,2 milijona evrov v celoti financiran iz Evropskega obrambnega sklada, ljubljanska in mariborska univerza pa bo skupaj z ostalimi slovenskimi deležniki zanj prejela več kot 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Direktor združenja TECES Matej Gajzer je po sklenitvi pisma o nameri s Šarcem povedal, da je praviloma obrambna industrija vodilna pri razvoju tehnologij, v polju zelenega dogovora pa je slika obratna, saj rešitve iz civilne sfere prenašajo v obrambno. Gajzer meni, da je ta projekt za Slovenijo izjemna priložnost, saj imajo domača podjetja pred evropskimi nekaj let prednosti, ki bodo s tem projektom prišle do izraza. Dodal je, da že potekajo priprave na vzporedne projekte in ocenil, da bo pri razvoju rešitev, ki jih bo združenje evropskemu prostoru ponudilo v naslednjih treh letih, sodelovalo približno 40 slovenskih partnerjev.
“Bližamo se cilju, da bomo za razvoj in raziskave namenili dva odstotka obrambnega proračuna, že letos smo zagotovili 13 milijonov, naslednje leto pa 23 milijonov, s čimer bomo ta odstotek presegli,” je ob podpisu pogodb napovedal Šarec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje