Menu Item
Opozicijski SDS in NSi sta se po dveh letih ostrega medsebojnega spopadanja dogovorili, da bosta skupaj zahtevali ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo pod lupo vzela slovensko energetiko v posredni ali neposredni lasti države. Slej kot prej pa kot nosilca javne funkcije gotovo tudi premierja Roberta Goloba, ki je pred prihodom v politiko vodil energetsko podjetje Gen-I. SDS si je za to preiskovalno komisijo prizadevala ves čas od prihoda Roberta Goloba na oblast, a vse do zdaj tega svojega cilja ni mogla uresničiti, ker Nova Slovenija ni želela prispevati svojih poslanskih podpisov, SDS pa jih ima premalo. Kaj se je zdaj spremenilo? In zakaj se v državnem zboru obeta resna partija političnega šaha?
V parlamentu so v teh dneh za zaprtimi vrati potekala intenzivna politična preigravanja. Opozicijski SDS in NSi sta načrtovali in usklajevali novo preiskovalno komisijo, v središču katere se bodo, če bo ta ustanovljena, znašli posli slovenskih energetskih podjetij in slej kot prej tudi predsednik vlade in vladajoče stranke Robert Golob.
V SDS in NSi so o tem molčali, toda dejstvo je, da si SDS za parlamentarno preiskavo poslov Gen-I in financiranja Gibanja Svoboda prizadeva vse od prihoda Roberta Goloba na oblast, a je nikoli niso mogli ustanoviti, ker sami za odreditev te parlamentarne preiskave nimajo dovolj poslancev. Nujno potrebujejo še NSi, ki pa vse do zdaj podpisov svojih poslancev ni hotela prispevati.
Prav zato je SDS Novi Sloveniji v zadnjih dveh letih velikokrat očitala, da so se “prodali Golobu za nekaj mest v upravah in nadzornih svetih državnih družb”, ob tem pa so omenjali tudi nekdanjega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, ki je po nastopu Golobove vlade ostal predsednik uprave Darsa, največje državne družbe. Hajdinjak je, kot je znano, moral Dars zapustiti novembra lani in je zdaj pod lupo Nacionalnega preiskovalnega urada.
Tokrat so se poslanci Nove Slovenije pod akt o ustanovitvi te preiskovalne komisije podpisali. Po besedah naših virov so v NSi prepričani, da je “skrajni čas, da se začne preiskovati tudi Goloba”, velika težava, ki jo vidijo ob tem, pa je, kako se izogniti morebitnemu javnemu vtisu, da so spet Janšev satelit.
Navsezadnje je predsednik NSi Matej Tonin, ki dogajanje zdaj spremlja iz Evropskega parlamenta, po zadnjih parlamentarnih volitvah dejal, da “NSi v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša, ne bo več vstopila” in da želi biti Nova Slovenija “alternativa na desni.”
SDS ima zdaj s poslanci NSi naposled vendarle dovolj podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo gotovo preiskovala tudi predsednika vlade, če bo ustanovljena. Po poslovniku državnega zbora pa morajo poslanci, ko je podpisov dovolj, preiskovalno komisijo ustanoviti avtomatično.
Prihaja partija političnega šaha
Toda okoli opozicijske zahteve za ustanovitev preiskovalne komisije se bo med koalicijo in opozicijo odigrala tudi resna partija političnega šaha. Opoziciji namreč pot do komisije otežuje novi zakon o parlamentarni preiskavi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, po katerem lahko tretjina poslancev, preiskovanci ali priče akt o odreditvi preiskovalne komisije izpodbijajo na ustavnem sodišču.
Preiskovalna komisija po tem zakonu z delom namreč ne more niti začeti, dokler ustavno sodišče v predpisanem roku ne odloči. Če presodi, da je akt o ustanovitvi preiskovalne komisije v nasprotju z ustavo ali zakonom, preiskovalna komisija ne more zaživeti.
Opoziciji bi bilo torej v interesu, da državni zbor preiskovalko odredi še po starih pravilih, koaliciji pa, da zavlačuje tako dolgo, da bo zakon Klakočar Zupančič pred ustanovitvijo komisije že veljal. A že v minulih dneh so viri N1 iz opozicije namigovali, da se trudijo akt o odreditve parlamentarne preiskave pripraviti tako, da bi ta zdržal tudi novi zakon in morebitno presojo na ustavnem sodišču. Spisan je tako, da ne omenja niti ene fizične osebe in niti enega podjetja, s čimer skuša opozicija tarčam iz rok vzeti možnost, da na ustavnem sodiščem sprožijo presojo ustavnosti in zakonitosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave.
Danes bo sicer o vetu na zakon Urške Klakočar Zupančič odločal državni svet. Koalicija ima dovolj glasov, da veto preglasuje, drugo vprašanje pa je, kdaj se bo to zgodilo. Ali takoj, pri čemer je zaradi dopustov vprašljiva sklepčnost državnega zbora, ali pa bodo poslanci morebitni veto preglasovali šele septembra.
Referendum kot plan B
Opozicija je akt o odreditvi nove preiskovalne komisije vložila še pred odločitvijo o vetu Hkrati pa SDS ima v rokavu tudi plan B, če bi bilo treba uveljavitev novega zakona o parlamentarni preiskavi še bolj zavleči.
Ta konec tedna namerava SDS namreč na letnem taboru stranke v Bovcu zbrati 2.500 podpisov volilcev, s katerimi lahko vloži pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu Urške Klakočar Zupančič. Če bo pobuda vložena in če bo vložena pravilno, mora državni zbor avtomatično razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volilcev, ki lahko edini zahtevajo naknadni zakonodajni referendum.
A predsednica državnega zbora je že pred časom namignila, da bi lahko državni zbor izglasoval nedopustnost tega referenduma, ker novi zakon o parlamentarni preiskavi “odpravlja protiustavnost oziroma uresničuje tri odločbe ustavnega sodišča.” V tem primeru bi se opozicija sicer lahko obrnila na ustavno sodišče.
Tempo narekuje predsednik preiskovalne komisije
Roberta Goloba iz časov njegovega vodenja Gen-I, njegov Star Solar in financiranje Gibanja Svoboda je hotela pod lupo vzeti že preiskovalna komisija, ki jo je opozicija uspela ustanoviti prek državnega sveta, a je nato koalicija za predsednika te komisije imenovala poslanca Svobode Tomaža Laha.
SDS je vrnila udarec z dolgim seznamom prič, ki da jih je treba zaslišati, na seznam pa so uvrstili tudi Laha in ga skušali tako strmoglaviti s predsedniškega mesta. Lah ni popustil in vztraja, da je predsednik komisije on, poslanec SDS Žan Mahnič ga je nato ovadil in to pospremil z besedami, da gre za “atentat na demokracijo.”
Koalicija je svojega predsednika komisije sicer lahko imenovala, ker je preiskovalno komisijo zahteval državni svet. A so to kot neetično, nepošteno, nesprejemljivo in kot onemogočanje preiskovanja predsednika vlade ocenili tudi v NSi. In zdaj je tudi to eden od razlogov, da je Nova Slovenija tokrat svoje podpise prispevala, pravijo v stranki.
Bistvena razlika med preiskovalno komisijo državnega sveta in preiskovalno komisijo, ki jo zahtevajo poslanci, je namreč v tem, da je v primeru poslanske zahteve za preiskovalno komisijo predsednik komisije avtomatično iz vrst pobudnikov (torej v tem primeru iz opozicije). Večino v komisiji bi imela sicer koalicija, a dejstvo je, da prav predsednik komisije določa in usmerja delo komisije ter narekuje njen tempo.
Predsednik preiskovalne komisije bo iz SDS, v prihodnje pa je glede na zakopane bojne sekire med tema strankama mogoče pričakovati tudi sodelovanje SDS v komisiji za nadzor javnih financ, v kateri pa ima večino opozicija in ki jo trenutno vodi poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Če jim bo preiskovalno komisijo uspelo ustanoviti, pa je bržkone pričakovati, da se bo ta lotila tudi nakazil Gen-I nekdanji generalni sekretarki Svobode Vesni Vuković, Slovenskega državnega holdinga, ki ga vodi Žiga Debeljak, večjega števila državnih energetskih družb in tudi tako imenovanih balkanskih poslov Gen-I.
V parlamentu pa že deluje preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Aleš Rezar, ki med drugim preiskuje tudi v smeri, ali sta se pred volitvami 2022 tedanji slovenski premier Janez Janša in srbski predsednik Aleksandar Vučić dogovorila, da bosta s pomočjo uradov za preprečevanje pranja denarja pridobila in si nato izmenjala informacije o političnih nasprotnikih.
Za Janšo je bil to Robert Golob, tik pred volitvami pa so v nekatere medije blizu SDS uhajale prav informacije o tako imenovanih balkanskih poslih Gen-I.
Težka naloga za predsednico državnega zbora in koalicijo
“Če bodo v NSi res prispevali podpise za preiskovalno komisijo, bodo dali vedeti, da so enaki kot SDS. Do zdaj je NSi uspela spoštljivo krmariti in držati distanco od SDS, ta komisija pa je lepa priložnost, da NSi dokaže, da razmišlja s svojo glavo,” je za N1 neuradne napovedi nove preiskovalke, ki bi bila uperjena proti Golobu, komentiral vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic.
Po njegovi oceni se preiskovalne komisije prepogosto politično zlorablja, kar je bil tudi glavni argument predsednice državnega zbora, ko je svojo različico zakona o parlamentarni preiskavi vložila takoj po tem, ko je preiskovalno komisijo o poslih Gen-I, Star Solarja in financiranja Svobode zahteval državni svet. Očitkom opozicije, da skuša za vsako ceno onemogočiti preiskovanje predsednika vlade, tedaj ni bilo videti konca.
Ob tem pa je Sajovic kot primer preiskovalne komisije, ki je “dosegla veliko”, omenil komisijo nekdanjega poslanca LDS Rudolfa Mogeta, ki je preiskovala trgovino z orožjem. Na vprašanje, ali v Svobodi razmišljajo o “kontra udarcu” tako, da bi ponovno odprli arhive o trgovini z orožjem, Sajovic odgovarja, da se o tem niso pogovarjali.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je za N1 dejala: “Če je res, da nameravajo zahtevati ustanovitev nove preiskovalne komisije in če bi se izkazalo, da obstaja dvom v zakonitost in ustavnost te parlamentarne preiskave, potem še kako potrebujemo novelo zakona o parlamentarni preiskavi, da zaščitimo pravice državljanov in tudi pristojnosti drugih vej oblasti ter neodvisnih in samostojnih institucij.”
A po napovedih poznavalcev parlamentarnih procedur je ob pripravljenih manevrih opozicije veliko vprašanje, ali lahko predsednici državnega zbora in koaliciji sploh uspe zadržati ustanovitev nove preiskovalne komisije.
Še zlasti utegne biti to za Urško Klakočar Zupančič težka naloga, če bo akt o odreditvi komisije res pripravljen tako, da bi zdržal tudi morebitno presojo ustavnega sodišča, ali če bo moral državni zbor o zakonu o parlamentarni preiskavi razpisati naknadni zakonodajni referendum.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje