Tri tedne po drami v državnem svetu so svetniki sprejeli pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevnim nezakonitim financiranjem Gibanja Svoboda. Odreditev preiskave je na tajnem glasovanju podprlo 19 državnih svetnikov, 15 pa jih je bilo proti. Številni svetniki so bili po glasovanju kritični, Branimir Štrukelj pa je pobudo označil za skrajno problematično, saj da državni svet s tem postaja "pomožna četa politike v državnem zboru". Odzvali so se tudi v Gen-I in zahtevo za parlamentarno preiskavo označili za nezakonito in neustavno.
Pobudo za odreditev parlamentarne preiskave je podal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen, uradno pa je predlog vložila interesna skupina lokalnih interesov.
Namen parlamentarne preiskave je med drugim pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I in nezakonitega financiranja volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, izhaja iz zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.
Člani preiskovalne komisije bodo ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.
V preiskavi se bo med drugim ugotavljalo tudi morebitno interesno ozadje ustanovitve in delovanja družb KCA in Media partner agencija oziroma izdajateljev medijev ter ali so bili ti zlorabljeni za domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022.
V javnosti in državnem svetu je bilo v zadnjih tednih mogoče slišati dvome o javnem pomenu odreditve takšne preiskave. “Zakonitost in preglednost financiranja volilnih kampanj sta nesporno v javnem interesu. Tudi pri različnih oblikah prikritega političnega oglaševanja, ki poteka preko različnih nevladnih struktur in različnih organizacijskih statusnih oblik, je potreben nadzor,” je na današnji seji poudaril Poglajen.
Gen-I: Zahteva za preiskavo nezakonita in neustavna
Na novico, da so svetniki sprejeli pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, so se odzvali tudi v družbi Gen-I.
Zapisali so, da je cilj te zahteve pridobiti najširšo možno količino podatkov, tako poslovno zaupnih kot zasebnih, ki bi jih predlagatelji pobude “po potrebi selektivno plasirali v javnost in jih uporabljali za diskreditacijo družbe z namenom povzročiti ji nepopravljivo poslovno škodo”. Pri tem pa naj bi uporabljali neustavne in nezakonite metode ter kršili nekatere ključne ustavne pravice, kot sta pravica do zasebne lastnine in pravica do svobodne gospodarske pobude.
Še enkrat so ponovili, da je zahteva za parlamentarno preiskavo vsebinsko na nivoju pamfleta. “Predmet obravnave ni opredeljen, opisani niso niti domnevni dogodki, ki naj bi bili sporni oz. niso niti navedeni, predvsem pa tudi ne časovno opredeljeni. Nekateri ključni podatki, na katerih temelji zahteva, so celo povsem neresnični,” navajajo v Gen-I.
Opozarjajo še, da bi se s tem lahko ustvarila praksa, po kateri bi lahko politika na podlagi “popolnoma nedoločenih ali celo izmišljenih navedb pridobivala poslovno zaupne in občutljive podatke kateregakoli slovenskega podjetja, ki bi si ga katera od političnih strank zaradi različnih razlogov vzela za tarčo”.
“Državni svet postaja pomožna četa politike v državnem zboru”
Zahteve za odreditev parlamentarne preiskave sicer niso podprli državni svetniki iz interesne skupine delojemalcev, je pojasnila vodja skupine Lidija Jerkič. Nasprotovali so tudi predlogu, da se o zahtevi glasuje tajno.
Jožef Školč je v imenu interesne skupine negospodarskih dejavnosti opozoril na pripombe pravno-kadrovske službe državnega sveta, da v tej pobudi ni povsem jasno opredeljeno, na kakšen način gre v tem primeru za zadevo javnega pomena. “To je pomembno zato, da bodo tisti, ki bodo preiskovali to materijo, imeli okvir, v katerem bodo lahko delovali,” je dejal.
Školč je predlagateljem predlagal, da pobudo umaknejo in jo predelajo v skladu z izraženimi pripombami, s čimer se je strinjal tudi državni svetnik Radovan Stanislav Pejovnik. “Ta predlog je napisan slabo in zato ne vidim druge možnosti, kot da se ga umakne in spiše bolje,” je bil kritičen.
Pripombam Školča in pravne službe se je pridružil tudi državni svetnik Branimir Štrukelj. Ob tem je spomnil, da je stranka SDS v državnem zboru že poskušala doseči odreditev te preiskave, a neuspešno. Takšne pobude so za Štruklja zato skrajno problematične, saj državni svet z njimi postaja “pomožna četa” politike v DZ.
“Državni svet smo zapeljali v neko polje, iz katerega, če bo to postala praksa, ni več rešitve za samo institucijo, in zdi se mi, da bi se morali vsi zavedati, da je tukaj doseženo dno, ki pravzaprav daje vsem tistim, ki že leta zagovarjajo ukinitev državnega sveta, tako rekoč kronske argumente za to, da se to zgodi,” je dejal.
“Zavedam se, da sem tukaj v tem državnem svetu predvsem z razlogom kakovostnega dela v dobrobit skupine, ki jo predstavljam, in to se res ne dotika tega mojega področja in zato res mislim, da take pobude ne sodijo v državni svet,” je bila medtem jasna državna svetnica Monika Ažman.
DZ o odreditvi parlamentarne preiskave, ki jo zahteva državni svet, ne glasuje, saj jo mora odrediti v skladu z ustavo.
Državni svetniki, ki so predlagali zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, so že na seji 28. februarja ocenjevali, da bo njihov predlog sprejet, a so se zmotili, saj je državni svet izglasoval preložitev razprave. K temu je odločilno prispevala napaka dveh svetnikov, glavnega pobudnika preiskave Andreja Poglajna iz SDS in svetnika iz vrst NSi Davida Klobase. Oba sta namreč pri glasovanju o preložitvi pomotoma pritisnila tipko za. Razprava o tem, ali lahko glasovanje ponovijo, je bila tako goreča, da je v sejni dvorani celo dvakrat razpadel govorniški pult.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje