Poslanci Nove Slovenije so s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem v petek v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z vloženo novelo si želijo postaviti paciente na prvo mesto, saj ti po njihovem mnenju čakajo na zdravstvene storitve predolgo, slovenski zdravstveni sistem pa ne uporablja vseh zmogljivosti, ki jih ima na voljo. V Novi Sloveniji tako predlagajo, da bi storitve, kjer je čakalna doba nedopustno daljša od predvidene, opravljali tudi zasebniki.
Vlada Roberta Goloba je letošnje leto reform, kot ga je sam poimenoval premier Golob, začela z napovedjo zdravstvene reforme v prvi polovici januarja. Kot je že večkrat poudaril predsednik vlade, bo reforma zdravstvenega sistema prioriteta te vlade, v jedro priprave pa sta vključena strateški svet za zdravstvo, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj, in ministrstvo za zdravje pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana.
Doslej so bili pripravljeni trije zakoni, ki naslavljajo spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu. Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu in zakon o zavodu za zdravstveno zavarovanje sta bila prva v sklopu načrtovane reforme, kasneje pa je poslanska skupina Svoboda vložila predlog sprememb krovnega zdravstvenega zakona, s katerimi želi ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Po mnenju predsednika opozicijske NSi Mateja Tonina vlada z vloženimi zakoni ni naredila dovolj, da bi pacienta postavila na prvo mesto v zdravstvu, omenjeni trije vloženi zakoni pa ne bodo kratkoročno izboljšali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Tonin je dejal, da so se v Novi Sloveniji s problematiko slovenskega zdravstva začeli ukvarjati že v začetku letošnjega leta, izvedli pa so tudi programsko konferenco stranke, kjer so začrtali paket devetih rešitev, da bi bilo javno zdravstvo dostopno vsem.
V NSi menijo, da je treba takoj vključiti vse razpoložljive zdravstvene kapacitete pri vseh izvajalcih zdravstvenih dejavnosti – tako javne zavode, koncesionarje kot tudi zasebnike, uvesti posebno statusno obliko samostojnega nosilca zdravstvene dejavnosti, odpraviti monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in da bi morale biti vse zdravstvene storitve, tudi pri zasebnikih in koncesionarjih, plačane iz zavarovanja.
Prav slednje pa želijo tudi zakonsko urediti z v petek vloženo novelo zakona, ki spreminja obstoječi 80. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Kaj piše v spremenjenem členu novele zakona?
“Če je pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja presežena najdaljša dopustna čakalna doba, ima zavarovana oseba pravico do izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki ni del javne zdravstvene mreže in izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, določene v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost.
Plačilo opravljene zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka Zavod izvrši neposredno pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve, kot je določena v javni zdravstveni mreži.”
“Ugotavljamo, da se v Sloveniji žal še vedno ne uporabljajo vse zmogljivosti, ki jih zdravstvo ima. V tem trenutku se v polni meri uporablja državni sistem in pa zdravniki koncesionarji. Še vedno pa kljub 140.000 ljudem, ki čakajo na zdravstveno storitev, niso v polnosti vključeni tudi zasebniki. Ob dani situaciji in glede na trenutne razmere se nam zdi to nesprejemljivo,” je poudaril predsednik NSi Matej Tonin.
Novela zakona po njegovih besedah prinaša to, da bi se na področjih, kjer je čakalna doba nedopustno dolga, vključili tudi zasebniki, ki imajo licenco zdravniške zbornice, plačnik pa bi ostal ZZZS.
Tako bi zavarovanim osebam omogočili, da uveljavijo pripadajočo pravico do zdravstvenega varstva in dostopa zdravstvene storitve v obsegu pravic, kot jih določa zakon, in z neposrednim plačilom takšne zdravstvene storitve iz zbranih premij obveznega zdravstvenega zavarovanja. Slednje bi veljalo tudi v primeru izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti zunaj javne zdravstvene mreže, kadar je v okviru javne zdravstvene mreže presežena najdaljša dopustna čakalna doba, piše v predlogu zakona.
Cilj slednjega je vključitev vseh razpoložljivih resursov, ki jih ima Slovenija, in to pod istimi pogoji, kot to sedaj velja v javnih zdravstvenih zavodih. S tem v NSi k trem zakonskim predlogom, ki jih je do zdaj za reševanje težav v zdravstvu pripravila vladna stran, dodajajo četrti steber, to so pacienti, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik strokovnega odbora NSi za zdravstvo Matjaž Trontelj.
Prvak NSi Matej Tonin je še dejal, da so z vložitvijo novele zakona že seznanili ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ob tem pa je izrazil tudi upanje, da bi lahko s predlogom zakona dosegli tudi širši konsenz. Po Toninovih besedah namreč Bešič Loredan ni vnaprej zavrnil njihovega predloga zakona. Kot je še dejal, bi ga državni zbor lahko sprejel do konca leta, prav tako pa je še v fazi, ko se o samem predlogu lahko še uskladijo.
Iz poslanske skupine Gibanje Svoboda so za STA sporočili, da bodo predlog NSi podrobno preučili. A, kot so dodali, “se je doslej že izkazalo, da zgolj povečevanje sredstev za večji obseg zdravstvenih storitev, tudi s pomočjo zasebnikov, a brez drugih ukrepov, ki stremijo k učinkovitejšemu delovanju zdravstva, ni rešitev ne v dobro javnega zdravstva ne pacientov”. Da vključevanje koncesionarjev do zdaj ni prineslo skrajšanja čakalnih dob, so opozorili tudi v SD in Levici, kjer predlogu pričakovano nasprotujejo. Zasebno zdravstvo ni v enakem položaju kot javno, zasebni izvajalci pa se osredotočajo na donosnejše zdravstvene dejavnosti, so ob tem še poudarili. (STA)
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje