Menu Item
Danes se je število kandidatov za župana Mestne občine Maribor povečalo na 15. Kandidaturo je, kljub temu da je še poleti zatrjeval, da se v bitko za županski stolček ne bo podal, danes napovedal bivši mariborski župan Franc Kangler. Kandidaturo so danes napovedali še kandidat NSi Bernard Memon, predstavnik Liste mladih. Povezujemo Matic Matjašič, kandidat Naše dežele Miha Recek in Aleksander Kamenik s podporo svoje stranke.
V Mariboru se obeta napeta volilna tekma. Kandidatov bo vsaj 15. Med favoriti pa bodo skoraj gotovo sedanji župan Saša Arsenovič, kandidat vladajoče stranke Gibanje Svoboda, nekdanji direktor UKC Maribor Vojko Flis in bivši mariborski župan Franc Kangler. Slednji kandidaturo za župana drugega največjega mesta vlaga že petič, Mariborčane in svoje protikandidate pa je v nevednosti pustil do zadnjega trenutka, saj so člani njegove liste njegovo kandidaturo danes, na zadnji dan, ko jo je še možno vložiti, vložili manj kot uro pred iztekom roka.
Kandidaturo za župana Mestne občine Maribor sta danes vložila še dva kandidata: Bernard Memon iz Nove Slovenije in Matic Matjašič, predstavnik Liste mladih. Povezujemo v mariborskem mestnem svetu. Svoj program je danes predstavil tudi kandidat Levice Vladimir Šega.
Danes je župansko kandidaturo v Mariboru vložil še nekdanji član liste prejšnjega župana Andreja Fištravca, danes samostojni svetnik Miha Recek kot kandidat Naše dežele. Presenečenje pa je tudi ponovna kandidatura Aleksandra Kamenika, ki ga za župana predlaga njegova stranka.
Kandidatov v Mariboru letos ne primanjkuje
Poleg sedanjega župana Saše Arsenoviča, ki kandidira s podpisi volivcev, so doslej uradno predstavili kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na prihajajočih volitvah še mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič, nekdanja poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik kot kandidatka Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR), nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis kot kandidat Gibanja Svoboda, poslanec DZ Dejan Kaloh kot kandidat SDS, nekdanji radijski in televizijski voditelj Boštjan Klun kot kandidat SD ter Josip Rotar kot kandidat Liste kolesarjev in pešcev.
V Piratski stranki so za kandidatko za županjo Maribora izbrali podpredsednico stranke Nino Beyokol, v Stranki slovenskega naroda pa Franca Jeseneka.
Memon kandidira že drugič
49-letni Memon je bil županski kandidat NSi že na volitvah leta 2014, ko je prejel 1,52 odstotka glasov in zasedel deveto mesto med skupno 17 županskimi kandidati. Je predsednik mestnega odbora NSi Maribor, leta 2020 pa je prevzel vodenje mariborskega zavoda za zaposlovanje. “Pozna delovanje občinske uprave in zna se povezovati, tudi z vladnimi strukturami, kar je pri takem delu potrebno,” je v današnji izjavi za medije dejal Zdravko Luketič.
Izpostavil je še kandidatovo dosedanje povezovanje z “ljudmi na terenu” ter z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. “Mislim, da je treba nadgraditi sedanje delovanje občine z boljšo, učinkovito in odprto komunikacijo, ki je dvosmerna. Celovito se morajo razvijati vsi deli Maribora in pomembna je medgeneracijska solidarnost, zato je treba v proračunu občine zagotoviti, da se v večji meri subvencionira pomoč na domu in vse podporne institucije za oskrbo starejših. Odprti moramo biti za mala in družinska podjetja ter za start upe, pred energetsko krizo pa so pomembna tudi okoljska vprašanja,” je povedal.
Članica mestnega odbora NSi Karmen Tržan Kopecky, ki je tako kot Luketič med kandidati te stranke za mestni svet, je kot pomemben cilj kandidature Memona in njihove stranke dodala še “element človečnosti”. “Gre za prijaznost do Mariborčanov in Mariborčank, ki včasih to pogrešajo,” je dejala.
Lista mladih. Povezujemo predlaga Matica Matjašiča
“Zagotovo bomo pomladili volilno kampanjo z najmlajšim županskim kandidatom in najmlajšo listo za mestni svet ter mestne četrti in krajevne skupnosti. Povprečna starost naših kandidatov je pod 30 let,” je 27-letni Matic Matjašič povedal v izjavi za medije ob današnji vložitvi kandidature.
Omenjeno listo je takratni predsednik mariborskega mladinskega sveta Matjašič ustanovil tik pred lokalnimi volitvami leta 2018. Že takrat je kandidiral za župana in zbral 1,16 odstotka glasov, s čimer se je uvrstil na 12. mesto med skupno 18 kandidati. Zadnja štiri leta je bil mestni svetnik in sprva tudi del koalicije župana Saše Arsenoviča, a je kmalu postal eden najglasnejših kritikov županove ekipe na sejah mestnega sveta.
Prepričan je, da Maribor potrebuje pomladitev politike. “Politika mora biti javna, jasna, dostopna vsem občanom, delovanje občine pa poenostavljeno in digitalizirano,” je dejal. Izpostavil je še nujna vlaganja v posodobitev infrastrukture na področju šol, vrtcev in športa.
Kljub mladosti jim po besedah Matjašiča ne manjka znanja in izkušenj. “V tem mandatu smo bili z zgolj enim mestnim svetnikom slišani na vsaki seji, aktivno smo vlagali pobude, vprašanja in dopolnitve. Bili smo edina svetniška skupina, ki je samostojno pripravila celovit občinski odlok, in do zadnjega smo brezkompromisno zagovarjali javnost dela mestne občine,” je še povedal Matjašič.
Kandidat Levice želi delati predvsem na socialnem področju
Stranka Levica kot kandidata za župana Mestne občine Maribor na prihajajočih volitvah vnovič predlaga Vladimirja Šego, ki je doslej zastopal njene barve v mariborskem mestnem svetu. Kot je dejal, želi s svojo stranko delati predvsem na socialnem področju, reševanju stanovanjske problematike in “združevanju Maribora”.
“Maribor ima zadnja leta res smolo z izborom županov. Tranzicije, kjer je Maribor pokasiral daleč največ škode od vseh mest v Sloveniji, še ni uspešno prebrodil in že dolga leta imamo župane, ki razdvajajo. Namesto da bi delali v dobrobit mesta, delajo sami sebi spomenike,” je Šega povedal v današnji izjavi za medije na Trgu svobode.
Kultura, socialne zadeve in stanovanjska problematika so po njegovih besedah področja, “kjer ni dovolj, da samo odmeriš denar, ampak je potrebno prisluhniti ljudem in jih slišati”. “Tega je bilo v Mariboru zadnja leta premalo. Vse preveč je bilo ali šerifovstva na eni ali na drugi strani nesposobnosti,” je prepričan. Med drugim je izpostavil pomembno vlogo nevladnih organizacij v kulturi. “Poskrbeli bi tudi, da bo v podjetjih in zavodih, ki jih je ustanovila občina, ničelna toleranca do prekarnega in najemniškega dela,” je še povedal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!