Stranka NSi je danes začela z akcijo Višje plače za vse, s katero bodo zbirali podpise v podporo sprejetju novele zakona o dohodnini. Obenem so vzpostavili posebno spletno stran, s katero želijo državljane osveščati o prednostih, ki jih prinašajo predlagane spremembe zakona, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik NSi Matej Tonin.
Zakon o dohodnini je trenutno še vedno v zraku in po oceni predsednik NSi Mateja Tonina smo trenutno eno glasovanje stran od njegove končne potrditve. Vendar imajo v NSi na podlagi poizvedovanj in razprav občutek, da veliko ljudi ne pozna vsebine zakona, zaradi česar so se v stranki odločili, da začnejo z akcijo osveščanja. V okviru akcije so oblikovali posebno spletno stran, na kateri se bodo ljudje lahko seznanili s podrobnostmi zakona in si izračunali, kakšno neto plačo bi po novem zakonu dobili.
Začenjajo akcijo zbiranja podpisov tako v elektronski kot tudi fizični obliki. “Ti podpisi so izraz podpore s strani državljanov, torej da ljudje podpirajo ta zakon in da si želijo, da se ta zakon čim prej podpre,” je odločitev za začetek zbiranja podpisov pojasnil Tonin. Akcija gre v dve smeri: z eno želijo predvsem spodbuditi politične odločevalce, da bi do glasovanja o zakonu prišlo čim prej, z drugo pa doseči, da bi bila v primeru referenduma udeležba volivcev čim večja.
NSi želi, da si Levica premisli in umakne pobudo
Kot je dejal Tonin, se stranka Levica trenutno še ni odločila za umik pobude po posvetovalnem referendumu o predlagani noveli zakona o dohodnini. “Če bo Levica še vedno vztrajala pri tem referendumu, potem je po naših poizvedovanjih v parlamentu ustrezna večina, da najprej njihovo referendumsko vprašanje prilagodimo tako, da bo neodvisno in ustrezno, ker takšno, kot je sedaj, je izrazito zavajajoče, in pa, da lahko izglasujemo, da bo referendum izveden na dan volitev,” je povedal predsednik NSi in dodal, da bi to omogočilo visoko udeležbo na referendumu.
V interesu NSi je sicer, da si Levica premisli in umakne pobudo, je dejal. Očitke, da si z izvedbo referenduma na dan volitev želijo kupovati glasove, je Tonin označil za neutemeljene. Na dan volitev bodo volivci dobili dve glasovnici in glasovati za višje plače ne pomeni glasovati za točno določeno stranko, je komentiral očitke. Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Janeza Ciglerja Kralja prinaša ta predlog zakona pomembne posledice za slovenski trg dela. “Davčna razbremenitev plač pomeni tudi, da bodo vse plače višje, predvsem pa bo njihovo razmerje v primerjavi z denarno socialno pomočjo boljše, tako da bodo ljudje bolj motivirani za delo,” je izpostavil.
Kot je spomnil, prinaša zakon o dohodnini tudi seniorsko olajšavo, ki smo jo poznali do leta 2014. Ta bi veljala za vse starejše od 70 let, konkretno v številkah pa pomeni, da bi bila višina neobdavčene pokojnine po novem 1433 evrov mesečno, trenutno pa je 1173 evrov. Slovenske plače so med najbolj obremenjenimi z davki med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), država pa si trenutno od plač vzame preveč, je opozoril vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Slovenskemu delavcu s povprečno plačo tako od njegove bruto plače ostane zgolj 66 odstotkov, medtem ko italijanskemu 71 odstotkov, slovaškemu pa 77 odstotkov, je dejal.
Predlagani zakon prinaša tudi olajšavo v višini 1500 evrov za vse, ki prostovoljno ter nepoklicno opravljajo naloge zaščite in reševanja ter pomoči vsaj deset let. “Nasprotniki zakona trdijo, da bi njegov sprejem ogrozil javne finance, mi odgovarjamo z dinamičnim izračunom učinkov,” je pojasnil. Za letošnje leto se splošna olajšava dvigne za 1000 evrov na 4500 evrov. To bo po Horvatovih besedah seveda znižalo proračunske prihodke pri dinamičnem modelu za 102 milijona evrov. V naslednjem letu za 133 milijonov, v letu 2024 za dodatnih 127 milijonov in v letu 2025, ko bo splošna olajšava na višini 7500 evrov, za dodatnih 131 milijonov evrov.
Skupaj iz naslova postopnega dvigovanja splošne olajšave bo znižanje proračunskih prihodkov znašalo približno 490 milijonov evrov, in ne 800 milijonov evrov, kot govorijo nasprotniki zakona, je dejal Horvat. To bo pripomoglo tudi k rasti bruto domačega proizvoda (BDP). “Samo za primerjavo, stroški testiranja nas danes stanejo milijon evrov na dan,” je še izpostavil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!