Pri spremembah zakona o vodah, o katerih bomo državljani odločali na referendumu 11. julija, ne gre za zelo kompleksno problematiko. Novela zakona o vodah, ki so jo spisali na okoljskem ministrstvu, ima namreč le dobri dve strani, poleg tehničnih določb pa bi spremenila zgolj tri člene zakona, ki velja zdaj.
Na referendumu bomo odločali, ali smo ZA ali PROTI temu, da v veljavo stopi novela zakona o vodah, uradno imenovana Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.
V njem se v primerjavi s trenutno veljavnim Zakonom o vodah spreminjajo trije členi: 14. člen in 37. člen govorita o posegih na vodna in priobalna zemljišča; 162. člen govori o porabi sredstev v Skladu za vode.
Spremembe v 14. in 37. členu (posegi na vodno in priobalno zemljišče)
14. in 37. člen govorita, kdaj je mogoče posegati v prostor (graditi) na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na obali presihajočih jezer. Pogoji, ki jih je prej določal 14. člen, so zdaj zapisani v 37. členu. Spremembe so zapisane na spletni strani pobudnikov referenduma.
V nadaljevanju pojasnjujemo nekaj pojmov, ki jih vsebujeta stari in novi zakon.
Priobalno zemljišče
Priobalno zemljišče je tisto, na katerem se ne sme graditi oziroma se to lahko stori le pod posebnimi pogoji.
Ob morju je priobalno zemljišče široko 25 metrov.
Ob rekah in jezerih je priobalno zemljišče široko 40 metrov zunaj naselij in 15 metrov znotraj naselij.
Po trenutnem zakonu velja, da lahko vlada na pobudo nosilcev prostorskega načrtovanja (največkrat so to občine) izjemoma zoži priobalno zemljišče in tam dovoli gradnjo. To lahko stori pod posebnimi pogoji, med drugim gradnja ne sme povečati poplavne ogroženosti, erozijske nevarnosti ali poslabšati stanja voda.
Po trenutnem zakonu je to mogoče storiti le na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj naselja, ne pa tudi ob reki, jezeru ali morju zunaj naselij, torej v naravi.
V novem zakonu je del 14. člena, ki je omogočal te izjeme, črtan. Namesto tega so izjeme dodane v 37. členu, le da po novem zakonu o tem ne bi odločala vlada, ampak Direkcija Republike Slovenije za vode, ki je organ v sestavi ministrstva za okolje in prostor. Ta mora pred gradnjo izdati vodno soglasje.
Pogoji (v starem zakonu za zožanje priobalnega zemljišča, v novem za izdajo vodnega soglasja) so v obeh zakonih enaki: gradnja ne sme povečati poplavne ogroženosti, erozijske nevarnosti ali poslabšati stanja voda.
V novem zakonu ni več omejitve, ki je posege omogočala le na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj naselja. Gradnja pod omenjenimi pogoji bo mogoča tudi ob reki, jezeru ali morju zunaj naselij, torej v naravi.
Novi zakon predvideva tudi dve dodatni izjemi, ki ju v prejšnjem zakonu ni bilo, in sicer:
– gradnjo objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte,
– gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
Do zdaj veljavni zakon ni dovoljeval ne enega ne drugega.
Kaj so enostavni objekti?
Enostavni objekti so tisti, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V svojem 8. členu jih opredeljuje Uredba o razvrščanju objektov.
Da se stavba šteje med enostavne objekte, mora zanjo veljati, da ima samo eno etažo, njena višina ne presega štirih metrov, njena globina ne presega enega metra in njen nosilni razpon ne presega štirih metrov.
Enostavni objekti so med drugim bungalovi, garaže, skladišča, majhni bari oziroma gostilne, športna igrišča, marine, reklamni panoji.
Točka, ki dovoljuje gradnjo enostavnih objektov, v času javne obravnave v zakonu ni bila zapisana. Dodali so jo z amandmajem, ki so ga v parlamentu v zadnji fazi postopka vložili poslanci SDS, NSi in SMC.
Kaj so objekti v javni rabi?
Kaj so objekti v javni rabi, je zapisano v zakonu, ki ureja graditev objektov, to je Gradbeni zakon. Trenutno velja zakon iz leta 2018, vlada je nedavno sprejela novega. Glede definicije objektov v javni rabi v noveli ni sprememb v primerjavi z dozdajšnjim zakonom, toda zakon mora še skozi parlamentarni postopek.
Objekti v javni rabi so lahko v javni ali zasebni lasti.
Objekt v javni rabi je objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Tako sem med drugim sodijo gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (med njimi bencinski servisi), obredne stavbe in druge nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, ter javne površine kot so ceste, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, rekreacijske površine.
Spremembe v 162. členu
Ta člen govori o porabi sredstev Sklada za vode. Gre za namenski proračunski sklad, v katerega se nateka denar predvsem od plačil za vodne pravice, nadomestil za služnost ali stavbne pravice.
V starem zakonu je zapisano, da se med drugim “sredstva Sklada porabljajo za financiranje strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona, ki jih opravljajo pravne osebe javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija v ta namen.” Novi zakon tej točki dodaja stavek “vključno s stroški dela, materialnimi stroški, stroški investicij in ostalimi stroški, ki so potrebni za izvajanje teh nalog.”
Dodana je še ena točka, ki opredeljuje, za kaj se lahko porabijo sredstva iz sklada, in sicer za “izvajanje javnih gospodarskih služb v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov”.
Javne gospodarske službe skrbijo za vzdrževanje vodotokov oziroma protipoplavno zaščito. Po trenutnem zakonu jih je bilo mogoče financirati zgolj iz sredstev integralnega proračuna, po novem pa tudi iz sklada za vode.
Na ministrstvu so zapisali, da je prav povečanje teh sredstev osnovni namen zakona o vodah. Za potrebno vzdrževanje vodotokov in vzpostavljanje poplavne varnosti je v programu sklada trenutno namenjenih 16,4 milijona evrov.
Ker se s sanacijami mudi, je ministrstvo zakon vložilo v obravnavo po skrajšanem postopku. Uveljavitev zakona bi po njihovih besedah bistveno pripomogla k boljšemu vzdrževanju vodotokov že letos, predvsem pa tudi drugo leto.
Pobudniki referenduma temu členu izrecno ne nasprotujejo, pravijo pa, da ga je vlada uvrstila v novelo, ker je pozabila denar iz vodnega sklada razporediti v proračunih za letošnje in prihodnje leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje