Konec prejšnjega tedna je bil na zunanjem ministrstvu objavljen interni razpis za 16 vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev. Med njimi so veleposlaniška mesta v Rusiji, Ukrajini, na Japonskem in v Vatikanu pa mesti vodij slovenskega stalnega predstavništva pri Natu v Bruslju in pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Več veleposlanikom, ki naj bi se prihodnje leto vrnili v domovino, nameravajo mandat podaljšati.
Obeta se obsežen paket imenovanj novih vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev. Tako je bil pred tednom dni na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) objavljen interni razpis za 16 mest, ki se bodo sprostila prihodnje leto ali pa so že nezasedena. Na seznamu so veleposlaniška mesta v Ankari, Brasilii, Buenos Airesu, Bukarešti, Kijevu, Moskvi, Podgorici, Skopju, Teheranu, Tokiu, Vatikanu in mesto veleposlanika na Portugalskem, ki ima sedež v Ljubljani. Razpisani sta tudi mesti vodje stalnega predstavništva pri zvezi Nato v Bruslju in vodje stalnega predstavništva pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Do menjav naj bi prišlo še na čelu dveh generalnih konzulatov: v Celovcu in v Monoštru.
Tokrat so na MZZ z razpisom za vodje diplomatskih in konzularnih predstavništev pohiteli – običajno so mesta, ki se sprostijo sredi naslednjega leta, razpisana konec jeseni. So pa tokrat določili precej daljši rok za prijave, kot je bila praksa v preteklosti – diplomati se lahko na omenjena mesta prijavijo do 23. septembra.
Tri od razpisanih veleposlaniških mest so že prazna: v Ankari, Teheranu in Tokiu. Položaj veleposlanika v Turčiji se je izpraznil konec junija, ko se je moral Primož Šeligo, ki bi mu sicer mandat potekel sredi prihodnjega leta, vrniti v domovino. Kot razlog za njegov predčasni odpoklic so na MZZ navedli, da je Šeligo kršil zakon o zunanjih zadevah v delu, ki govori o obveznostih in prepovedih diplomatov.
Kristina Radej je podaljšani veleposlaniški mandat v Teheranu zaključila maja. Za njenega naslednika je vlada Janeza Janše imenovala diplomata Miho Ermana, ki mu je zeleno luč v prejšnjem mandatu prižgal tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Vendar pa Iran Ermanu ni podelil agremaja. Naši viri navajajo več možnih razlogov, zakaj se je Iran tako odločil: šibke diplomatske izkušnje kandidata, Ermanova protiiranska stališča, ravnanje bivšega predsednika vlade Janše … Spomnimo, da je iransko vodstvo lani močno vznemiril nagovor takratnega slovenskega premierja na dogodku iranske diaspore Free Iran World Summit, zaradi katerega je uradni Teheran takratno veleposlanico Radej celo poklical na zagovor. O tem, da je Janša zbrane na dogodku iranske diaspore nagovoril tudi pred dnevi in kakšen je bil odziv pred letom dni, pišemo v članku Kljub lanskemu diplomatskemu škandalu Janša ponovno govorec na iranskem dogodku.
Veleposlaniško mesto v Tokiu se je izpraznilo, ker se Ana Polak Petrič seli na čelo veleposlaništva v Berlinu. Razpis za njenega naslednika na Japonskem je bil objavljen že v mandatu prejšnje vlade, a do imenovanja ni prišlo. Po besedah naših virov naj bi se sicer na razpis – menda kot edina – prijavila nekdanja veleposlanica v Madridu Renata Cvelbar Bek, ki pa je po imenovanju vlade Roberta Goloba postala vršilka dolžnosti generalne sekretarke MZZ.
Med vodji diplomatskih in konzularnih predstavništev, ki jim mandat poteče prihodnje leto in je za njihovo mesto objavljen razpis, se bo očitno moral prvi – v začetku prihodnjega leta – v domovino vrniti veleposlanik v Makedoniji Milan Predan, ostale pa to čaka sredi leta. Predan bo namreč februarja dopolnil 68 let, kar je starostna meja, do katere lahko po zakonu o zunanjih zadevah vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata opravlja delo v tujini.
Več mest, na katerih se veleposlanikom prihodnje leto izteče mandat, pa na tokratnem internem razpisu zunanjega ministrstva ni objavljenih. To sproža vprašanje, ali so nekatera že rezervirana za politične kadre. Po zakonu o zunanjih zadevah lahko namreč največ desetino, torej pet mest vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev, zasedajo osebe, ki ne prihajajo iz vrst kariernih diplomatov.
Na MZZ pravijo, da ne gre za rezerviranje mest za kandidate iz politične kvote, temveč bo več veleposlanikom, ki naj bi se sicer prihodnje leto vrnili v domovino, mandat podaljšan. Tako nameravajo mandat podaljšati veleposlanici v Parizu Metki Ipavic, veleposlaniku v Tirani Petru Japlju, veleposlanici v Tel Avivu Andreji Purkart Martinez, veleposlanici v Pekingu Alenki Suhadolnik, veleposlanici v Pragi Tanji Strniša (bivša dolgoletna državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu iz vrst SD sicer sodi v politično kvoto), vodji stalnega predstavništva pri EU v Bruslju Iztoku Jarcu in vodji stalnega predstavništva pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju Barbari Žvokelj. Po navedbah MZZ naj bi podaljšanju mandatov botrovale delovne potrebe, pri čemer posebej izpostavljajo, da kontinuiteto zlasti na čelu nekaterih pomembnih diplomatskih predstavništev narekuje tudi kandidatura Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov.
Več naših sogovornikov iz MZZ pa delovnih potreb za podaljšanje mandata pri večini omenjenih mest ne vidi. Prav tako ocenjujejo, da se tudi nekateri, ki naj bi zagotavljali kontinuiteto na pomembnih diplomatskih predstavništvih, s svojim dosedanjim delom niso ravno izkazali. Tako v diplomatskih krogih ni osamljeno razmišljanje, da je nekatera podaljšanja mogoče pripisati prijateljskim vezem in preračunavanjem, kdaj bi določenim diplomatom, ki so blizu sedanjemu vodstvu ministrstva, ustrezal odhod v tujino.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!