Nekdanji slovenski premier Janez Janša je letos ponovno po videopovezavi nagovoril zbrane na dogodku v organizaciji iranske diaspore Free Iran World Summit. Lani je v svojem nagovoru pozval k neodvisni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988 in tako povzročil mednarodni diplomatski škandal. Zaradi njegovih izjav je uradni Teheran še istega leta na zagovor poklical slovensko veleposlanico Kristino Radej, od njegovih izjav pa se je takrat distancirala tudi Evropska unija.
Nekdanji slovenski premier in prvak stranke SDS Janez Janša se je kljub lanskim ostrim odzivom na njegov nagovor, v katerem je pozval k neodvisni preiskavi pokola 30.000 zapornikov v Iranu in vlogi iranskega predsednika Ebrahima Raisija pri pokolu, ponovno po videopovezavi udeležil dogodka iranske diaspore Free Iran World Summit. Organizacijo, ki jo vodi Marjam Radžavi, mnoge države uvrščajo na seznam terorističnih organizacij.
Janša je v letošnjem nagovoru dejal, da verjame, da obstaja demokratična alternativa mulam, zato bi po njegovem moral Zahod podpreti organizirano opozicijo, ki je močna in zavezana demokraciji. Poudaril je, da je predsednica organizacije Marjam Radžavi v svojem načrtu v desetih točkah za prihodnji in svobodni Iran zagotovila vse demokratične vrednote.
“Ta načrt poudarja potrebo po sekularni, nejedrski in demokratično izvoljeni republiki, ki zavrača tako šaha kot mule. Njen cilj je vzpostaviti pluralistično družbo, ki bo spoštovala pravice žensk, pravice manjšin, pravno državo in miroljubno zunanjo politiko. Prav to potrebujeta Iran in svet, da bi se izognila jedrski in teroristični nočni mori režima mul,” je zbranim na dogodku povedal nekdanji slovenski premier.
15. @JJansaSDS, former Prime Minister of Slovenia: We believe there is a democratic alternative to the Mullahs… Inside Iran, it exists in the form of the MEK's Resistance Units. #Westand4FreeIran #Iran pic.twitter.com/TZBJrj1M68
— NCRI-FAC (@iran_policy) August 1, 2022
Ob tem je še poudaril, da je nastopil skrajni čas, da zahodne vlade priznajo dejanja poguma in pravico iranskega ljudstva do svobodnega življenja. Odločno je nasprotoval dejstvu, da je Belgija podpisala “sramotno pogodbo” z iranskim režimom, ki omogoča izpustitev Asadolo Asadija, ki ga je Janša v govoru označil za “diplomata-terorista”, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu pa je pripisal oznako, da je najtesnejši zaveznik iranskih mul
“Iranski režim mora odgovarjati za kršitve človekovih pravic in mednarodna skupnost mora biti pri tem odločna. Dragi prijatelji, vedno lahko računate na moje razumevanje in podporo,” je govor zaključil Janša.
Zbrane na dogodku so letos poleg Janše nagovorili še senator iz New Jerseya Bob Menendez, nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, nekdanji predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Newt Gingrich, nekdanji poljski predsednik Bronislaw Komorowski, nekdanji slovaški predsednik Andrej Kiska, nekdanja danska premierka Helle Thorning-Schmidt in še nekateri drugi pomembni svetovni državniki.
Ena od govornic na letošnjem dogodku je bila tudi slovenska evropska poslanka Ljudmila Novak. “Kmalu bo z vašimi neumornimi prizadevanji vzšla zarja svobode v vaši državi. Vaš boj je vreden vse hvale, saj trdo delate za uresničitev želje iranskega naroda po življenju v svobodi in demokraciji,” je zbranim na dogodku sporočila Novak.
20. @LjudmilaNovak, MEP: Soon, with your tireless efforts, the dawn of freedom will rise in your country. Your struggle is commendable because you are working hard to realize the Iranian people’s desires to live in freedom and democracy. #Westand4FreeIranpic.twitter.com/fIHw6tLYfx
— NCRI-FAC (@iran_policy) August 1, 2022
Janšev lanski poziv dvignil veliko prahu
Nagovor nekdanjega slovenskega premierja na dogodku ni bil usklajen s slovenskim zunanjim ministrstvom, o njegovem nastopu pa ni bila obveščena niti slovenska veleposlanica v Teheranu Kristina Radej. Zaradi Janševih izrečenih besed je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo slovensko veleposlanico, prav tako pa so ji izročili protestno noto.
Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo besede takratnega slovenskega premierja, saj je “sodeloval na srečanju teroristične skupine, osovražene med velikim iranskim narodom”. Obsodili so tudi premierjeve “napačne in nesmiselne izjave, ki so v nasprotju z diplomatskimi normami in vzdušjem v dvostranskih odnosih”.
“Podpiranje terorističnih skupin je v nasprotju z ustanovno listino Združenih narodov, mednarodnimi načeli in vrednotami človekovih pravic ter je nesprejemljivo,” so zapisali na iranskem ministrstvu.
Od Janševih izjav se je ogradila tudi Evropska unija, visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Joseph Borell pa je povedal, da izjave Janeza Janše glede Irana nikakor ne predstavljajo stališča Evropske unije. V času Janševega nagovora je namreč Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, zato so imele njegove besede še veliko večjo težo. Kot je lani povedal Borell, je zaradi nagovora nekdanjega slovenskega premierja po telefonu govoril tudi z iranskim zunanjim ministrom Džavadom Zarifom, kateremu je moral pojasniti, da Janševe besede nikakor ne predstavljajo stališč Unije.
Janša sicer v nobenem delu nagovora ni rekel, da govori v imenu Evropske unije, a Borellu se je zdelo najbolj sporno dejstvo, da so govornika na dogodku predstavili kot predsedujočega Svetu Evropske unije.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so besede takratnega premierja pospremili z izjavo, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine.
“To je v skladu z našimi vrednotami in zakonodajo. Slovenija in Evropska unija temeljita na odločni zavezanosti spodbujanju in zaščiti človekovih pravic, demokracije in pravne države po vsem svetu. To je v središču naših odnosov z drugimi državami in regijami,” so v odzivu zapisali na zunanjem ministrstvu.
Zakaj so Janševe besede razburile iranske oblasti?
Lanski dogodek Free Iran World Summit se je zgodil dober mesec, preden je Ebrahim Raisi uradno prevzel vodenje države. Še pred začetkom lanskega dogodka je preiskovalec Organizacije združenih narodov za človekove pravice v Iranu Džavaid Rehman pozval k preučitvi vloge novoizvoljenega iranskega predsednika Raisija pri pokolu političnih zapornikov v Iranu leta 1988.
60-letni skrajni konservativec Raisi je v politiko vstopil kot vodja iranskega pravosodja. ZDA in zahodne države pa so mu očitale, da je bil v času, ko je bil v vrhu iranskega pravosodja, odgovoren za aretacije in celo usmrtitve številnih disidentov.
Kot je izjavil Janša, je preiskovalna komisija pomembna zato, da bi osvetlila pokol in pomagala družinam žrtev, da bi dosegle pravico. “To je še posebej pomembno v luči dejstva, da bo prihodnji predsednik Ebrahim Raisi, ki ga organizacija Amnesty International zaradi njegove vloge v pokolu obtožuje zločinov proti človečnosti,” je povedal Janša.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje