Po več dneh šokantnih prizorov z vseh koncev države tako rekoč vsi prebivalci Slovenije trpimo za akutno stresno motnjo, ocenjuje psihiatrinja Zdravstvenega doma Sevnica Mojca Zvezdana Dernovšek. Kako si razlaga odzive nekaterih, ki kljub poplavam niso želeli zapustiti domov, in kaj svetuje vsem, ki se spoprijemajo s tovrstnimi travmatičnimi dogodki?
Po oceni psihiatrinje Zdravstvenega doma Sevnica Mojce Zvezdane Dernovšek so katastrofalne poplave, ki so pustošile po Sloveniji, povzročile akutno stresno motnjo pri tako rekoč vseh prebivalcih v državi. “Trenutno namreč ni človeka, ki ga ena največjih naravnih katastrof v zgodovini države ne bi prizadela ali presunila,” je poudarila.
“Ko se zgodi nekaj zelo hudega ali nenadnega, človek to doživi kot šok, duševno travmo, tudi če ni bil telesno poškodovan. Naši možgani pa se odzovejo tako, da vklopijo varovalni mehanizem boja, bega in zamrznitve,” je pojasnila. To velja tudi za vse prebivalce, ki neposredno niso bili vpleteni v travmatično dogajanje in niso utrpeli škode v poplavah, so pa dogajanje spremljali, je dodala sogovornica.
Žalovanje povsem običajno
Prebivalci na prizadetih poplavnih območjih se te dni vsak po svoje spoprijemajo tudi z žalovanjem ob travmatičnih dogodkih. Sogovornica poudarja, da je žalovanje povsem običajno po travmatski izkušnji, ima pa več faz. Fazi šoka običajno sledita fazi jeze ali faza pogajanja, zatem še fazi žalovanja in sprejetja.
“Faza jeze običajno pomeni, da je človek jezen na ves svet, faza pogajanja pa, da človek preigrava različne možne scenarije, kaj bi bilo, če bi ravnal drugače. Na primer, če bi premaknil avto, ga ne bi odnesla deroča voda. Ali če bi zgradili hišo na drugem mestu, bi bilo danes drugače,” je pojasnila sogovornica.
Še posebej hudo je bilo v teh dneh za prebivalce Črne na Koroškem in drugih zaselkov, ki so bili več dni odrezani od sveta, pa tudi od večine telekomunikacij. “V takšni situaciji je najbolj grozno in boleče, da je človek popolnoma sam in da nima na voljo informacij. Ko je pomoč vendarle prišla, so prebivalci Črne doživeli veliko olajšanje,” je ocenila Dernovšek.
Razumljiv in logičen pa se ji zdi tudi odziv nekaterih, ki kljub grožnji poplav ali plazov niso želeli zapustiti domov. “Človek se doma počuti varnega. Da bi moral zapustiti dom, doživlja kot večjo nevarnost kot to, kar se mu morda lahko zgodi na domu med poplavami,” je pojasnila.
Kaj svetuje psihiatrinja?
Sogovornica prebivalcem krajev na prizadetih območjih svetuje, naj se, če je to le mogoče, poskusijo naspati, uživajo redne obroke in varčujejo s svojimi močmi. Prav tako pa naj se ne branijo prositi za pomoč, je dodala. Ob travmatičnih dogodkih je za žrtev namreč bistvenega pomena tudi to, da lahko spregovori o svojih stiskah z osebo, ki ji zaupa, ter da žrtev nima občutka, da je popolnoma sama, je poudarila Dernovšek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje