Po hudih očitkih, da je zaposlenim namenjal nespodobne komentarje in da se jih je neprimerno dotikal, je odstopil v. d. direktorja urada za narodnosti Janez Doltar. "Te je na primer pobožal od ramena navzdol po celi roki ali po sredini hrbta ali se je želel s tabo objeti," so del anonimne izpovedi objavili v oddaji 24 ur. Neprimerni komunikaciji in obnašanju Doltarja so bili priča tudi v društvu Ključ, kjer so vlado že pred časom pozvali, naj resno razmisli, ali je Doltar resnično primeren za vodenje urada.
Zaposlene na uradu za narodnosti so v. d. direktorju Janezu Doltarju očitale niz nepravilnosti in nesprejemljivega vedenja: od nespodobnih povabil, neprimernega dotikanja na delovnem mestu, nepričakovanih objemov pa do SMS ponudb čiščenja z energijo zaposlenim, ki so na bolniški, so prvi poročali v oddaji 24 ur.
“Nas je objemal, se nas neprimerno dotikal, nas imenoval ‘ljubica’ in ‘moje punce’. /…/ Dotikanje se je dogajalo ob vsaki možni priložnosti na način, da te je na primer pobožal od ramena navzdol po celi roki ali po sredini hrbta ali se je želel s tabo objeti, včasih nežno, drugič z močnim stiskom. Na službeni poti je eni od sodelavk rekel, da ga je dobro ‘prizemljila’ in da je ‘tako seksi oblečena’,” so v oddaji navedli eno od anonimnih pričevanj zaposlenih.
Ko ga je novinarka pred kamero soočila s hudimi očitki, je dejal, da je topel in temperamenten človek, ki se rad objema. Stavek “to so naše punce” pa po njegovih besedah uporabljajo Belokranjci, ker da je to del žargona. “To ni beseda posesivnosti,” meni.
Zdaj so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili, da je Doltar generalni sekretarki vlade podal odstopno izjavo, ki jo je tudi sprejela. Doltar s položaja vršilca dolžnosti direktorja urada za narodnosti tako odstopa s 1. januarjem 2024.
Neprimerno komunikacijo in obnašanje Doltarja so poleg zaposlenih opazili tudi v društvu Ključ, centru za boj proti trgovanju z ljudmi, kjer so sicer že pred časom na vlado naslovili dopis, naj resno premisli, ali je Doltar resnično primeren za vodenje urada.
5. oktobra je v Ljubljani potekal sestanek razširjene delovne skupine za področje obravnave primerov zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti, ki se ga je udeležila tudi ena od predstavnic društva Katjuša Popović. Po njenih besedah je bil strokovni del dogodka tako pripravljen kot tudi voden visoko profesionalno, usmerjen pogovor udeležencev je izpolnil pričakovanja društva, proti koncu srečanja pa se jim je pridružil še Doltar in predstavnikom organizacij namenil nekaj besed, piše v dopisu, pod katerega se je podpisala predsednica društva Polona Kovač.
“Prvi del je namenil hvalisanju, kako dobro mu je šlo na razgovoru pred komisijo za imenovanje, zaključil je z besedami, da ima zelo dober občutek in da bo zagotovo prevzel vodenje urada za narodnosti. Naslednji del je namenil žuganju prisotnim, da bo potem potrebno začeti delati in da nam bo on povedal, kaj je treba delati. Svoj neprimerni govor je stopnjeval z grožnjami, da bo vzel denar, ker da z njim ni bilo nič pametnega narejenega ter prepričano nadaljeval, da ga bo najprej vzel nekaterim občinam. V celotnem govoru ni bilo zaznati poznavanja problematike, širine pri iskanju možnih rešitev ter vizije za ciljno usmerjeni dolgoročni pristop, ki bi bil več kot vizija povprečnega komentatorja medijskih prispevkov na slovenskih medijskih portalih, z dodatkom politične poniglavosti.”
Predsednica društva je ob tem vlado opozorila, da so njegovemu govoru prisostvovale organizacije, ki se ob delu redno srečujejo z vsemi vrstami nasilja, zato nasilno komunikacijo z lahkoto prepoznajo.
“Z gotovostjo trdimo, da je v. d. direktorja urada za narodnosti popolnoma neprimeren kandidat za vodenje urada,” je v dopisu zapisala Kovač.
Društvo Ključ: Zaposlene je klical z ljubkovalnimi imeni in se jih dotikal
Še več: predstavnica društva, ki je bila na sestanku z organizacijami prisotna, je opazila, da Doltar zaposlene nadleguje. Po njenih besedah jih je pred vsemi poimenoval kot “moje punce”, jih klical z ljubkovalnimi imeni, se jih dotikal, ni spoštoval njihovega osebnega prostora in z njimi na glas razpravljal o osebnih stvareh.
“V fizičnih odzivih zaposlenih smo prepoznali najmanj nelagodje in občutek ujetosti v neprimerni situaciji. To obliko nasilja lahko poimenujemo nadlegovanje, dokončna izvršitvena oblika bi lahko bila tudi spolno nadlegovanje.” Doltar je še dan pred odstopom trdil, da gre za generalni problem. “Ne znamo ločiti topline z ljubeznijo od seksa, erotike,” je povedal za oddajo 24 ur.
V dopisu je društvo še poudarilo, da se zavedajo, da je iskanje primernih kandidatov za pomembne funkcije v državi lahko izjemno zahtevno, a da ne morejo pristati na to, da so na pomembna mesta imenovani kandidati, ki funkcijam niti strokovno niti osebnostno niso kos, “mečejo slabo luč na celotno vlado in vzbujajo nezaupanje tako pri strokovni kot širši laični javnosti”.
Tako funkcijo mora, so jasni, zasedati strokovno kompetentna oseba, ki jo odlikujejo strokovnost, integriteta, spoštovanje osnovnih veščin vodenja, nenasilne komunikacije, vodja urada pa mora imeti tudi odklonilen odnos do vseh oblik nadlegovanja.
Doltar je v oddaji 24 ur med drugim dejal, da je z očitki seznanil ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, ki da je zgolj potolažil, da bodo minili. Vprašanje, ali to drži in kakšno je njegovo mnenje o Doltarjevem vedenju do zaposlenih, smo naslovili na ministrstvo. Odgovore še čakamo.
Še preden je Doltar podal odstopno izjavo, pa se je na dogajanje na uradu za narodnosti odzval minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in podpredsednik vlade Luka Mesec.
“Od javnih funkcionarjev na kakršnemkoli položaju, še posebej pa na čelu ustanov, ki bi morale varovati pravice najbolj odrinjenih in marginaliziranih skupin, pričakujemo, da bodo svoje delo opravljali strokovno,” so njegov odziv posredovali z ministrstva.
Mesec od pristojnih pričakuje, da bodo resne obtožbe čim prej raziskali. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu predstavlja kršitev delovnopravne zakonodaje in temeljnih pravic posameznic in posameznikov, je dodal, še posebej nedopustno pa je, ko se nasilje izvaja s pozicije moči, kot je nadrejeni, profesor ali starš, je opozoril Mesec.
“Ob tem poudarjam, da se spolno nasilje v praksi prepogosto relativizira in da se zmanjšuje njegov pomen. Pomembno je, da se zavedamo, da spolno nadlegovanje in nasilje ni zgolj posilstvo, ampak so to tudi neprimerne izjave in neprimerni dotiki. Naš skupni cilj mora biti – prepoznavanje vseh oblik nasilja, njegovo izkoreninjenje in zaščita žrtev.”
Na novinarski konferenci po današnji seji vlade sta na novinarsko vprašanje, kako komentirata vedenje Doltarja, odgovorila tudi finančni minister Klemen Boštjančič in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Boštjančič je povedal, da primera ne pozna, Stojmenova Duh pa je dejala, da so na ministrstvu za očitke izvedeli iz medijev. “Mi nismo prejeli nobenega dopisa na to temo, pa smo pregledali vso dokumentacijo. Tudi na seji vlade se o tem nismo pogovarjali. Sicer pa kot ženska, ministrica in tudi kot nekdo, ki je zaposlen v javni upravi, vsako dokazano zlorabo na delovnem mestu, naj bo to kakršno koli maltretiranje ali mobing, odločno obsojam.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje