Če bodo poslanci in poslanke sprejeli predlog zakona o varstvu potrošnikov, so izdelkom različne kakovosti šteti dnevi. Tako bo mogoče tudi v slovenskih trgovinah kupiti nutello ali milko, ki bo enake kakovosti kot nutella ali milka na italijanskem ali nemškem trgu. Katere spremembe še prinaša novi zakonski predlog?
Člani odbora državnega zbora za gospodarstvo so na seji soglasno podprli predlog zakona o varstvu potrošnikov, ki v slovenski pravni red prinaša rešitve treh evropskih direktiv. Prav tako so soglasno podprli predlog novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki med drugim uvaja novosti o sankcioniranju podjetij, ki kršijo zakon.
Vladni zakon o varstvu potrošnikov, če bo sprejet, prepoveduje tudi tako imenovano dvojno kakovost blaga. To zelo poenostavljeno pomeni, da na slovenskih in tudi evropskih trgovinskih policah ne bo več različnih kakovosti izdelkov iste blagovne znamke. Tako bosta na primer nutella ali milka morali biti v vseh državah EU enake kakovosti. Po novem zakonskem predlogu bo kakovost izdelka sicer lahko različna, vendar potem ne bo smela biti enako označena.
Bolj jasno bo opredeljena tudi obveznost podjetij, kako in v kakšnih okoliščinah morajo pri ponujanju popustov označiti prejšnjo ceno in znižano ceno.
Predlog zakona o varstvu potrošnikov v slovenski pravni red prinaša rešitve treh novih evropskih direktiv. A kot je poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan, ne gre le za usklajevanje s pravnim redom EU, ampak izboljšanje pravic potrošnikov.
Zakon se po Židanovih besedah prilagaja tudi digitalni dobi. Predlog tako na novo ureja pogodbo o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve ter predlaga določitev obveznosti spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o razvrstitvi ponudb in o tem, ali se v konkretnem primeru prek spletne tržnice sklepa pogodba s podjetjem ali potrošnikom.
K zakonu so koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica vložile večje število dopolnil, ki po oceni zakonodajnopravne službe ustrezno naslavljajo večino pripomb. Predstavnica zakonodajnopravne službe je kljub temu opozorila na pripombo, ki se nanaša na ohranitev navezave na kriterije primernosti. Gre za prepis, ki dobesedno povzema določbo direktive, brez ustrezne konkretizacije, s čimer po mnenju službe ne zagotavlja zadostne stopnje jasnosti.
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pozdravljajo in podpirajo dopolnitev 23. člena zakona, ki govori o nepoštenih pogodbenih pogojih, s katero se preprečuje različne razlage obsega, v primerih, ko presoja sodišče ali gre za nepošten pogodbeni pogoj. To je po besedah predstavnice ZPS Žive Drol Novak zelo pomembno, da se ohrani že dosežen nivo zaščite potrošnikov.
Evropske direktive, ki jih z zakonom v slovenski pravni red prenaša vlada, bodo po pojasnilih gospodarskega ministrstva poenotile pravila med pravnimi redi članic EU glede pravic in obveznosti potrošnikov v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, prodajno pogodbo, pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve ter nekaterih pravil v zvezi s kazenskimi sankcijami.
Temeljna načela se glede na veljavna zakona ne spreminjajo in so osredotočena na zaščito potrošnikov kot šibkejše stranke v razmerju s podjetji, pravici potrošnikov do sodnega in upravnega varstva, prav tako pa se z jasno določitvijo pravil zagotavlja načelo pravne varnosti, kar posledično koristi tako potrošnikom kot podjetjem, so pojasnili ministrstvu.
Predlaga se uvedba hierarhije tako imenovanih jamstvenih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga. Prav tako se predlaga uvedba pravice potrošnika do zavrnitve, kar pomeni, da bi lahko potrošnik kljub hierarhiji zahtevkov takoj odstopil od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravila ali zamenjave blaga. Dodatno se predlaga ureditev določenih vidikov tržnih garancij, ki bi morala biti izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Slovenije.
Predlog zakona na novo ureja tudi pogodbo o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter spremembo digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Določbe poglavja o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve se bodo uporabljale tudi, ko se bo potrošnik zavezal, da bo namesto kupnine podjetju posredoval osebne podatke v zameno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve, kot je to sedaj običajno v primeru družbenih omrežij, storitvah elektronske pošte in mnogih drugih digitalnih dobavah in storitvah.
Podjetja bodo imela na podlagi predloga zakona obveznost, da zagotavljajo potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami. Za razliko o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve se bo prodaja blaga z digitalnimi elementi obravnavala po določbah, ki veljajo za prodajno pogodbo.
Na novo se po pojasnilih vlade predlaga tudi določitev obveznosti spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o razvrstitvi ponudb in o tem, ali se v konkretnem primeru prek spletne tržnice sklepa pogodba s podjetjem ali potrošnikom.
Prav tako bodo podjetja morala potrošnika obvestiti, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov, prepovedano bo tudi skrito oglaševanje, lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov. Predlog zakona določa, da bo potrošnik v primeru nepoštenih poslovnih praks lahko odstopil od pogodbe in zahteval odškodnino.
Predlog zakona obenem odpravlja nekatera po ocenah nesorazmerna bremena za podjetja, in sicer se podjetjem omogoča več prožnosti pri izbiri najustreznejših načinov komuniciranja s potrošniki. Usklajujejo se tudi merila za odmero globe, da bodo v vseh članicah EU globe učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne. S tem namenom se pri čezmejnih kršitvah predlaga določitev globe v višini odstotka letnega prometa podjetja, pri čemer najvišji znesek takšne globe znaša vsaj štiri odstotke letnega prometa podjetja in je odstotek prilagojen glede na razširjenost kršitve.
Vlada je državnemu zboru predlagala, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj se mudi zaradi harmonizacije evropskega potrošniškega prava s prenosom direktiv. Kot skrajni rok za sprejetje je naveden rok 25. december 2022.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje