Generalni direktor policije Anton Olaj zavrača očitke o politizaciji policije, ki jih je bilo v javnosti mogoče zaslediti ob informaciji, da so direktorji policijskih uprav in načelniki policijskih postaj prejeli sklepe o prenehanju položaja. Slednje določa novela zakona o organiziranosti in delu v policiji, je pojasnil Olaj.
“Zavračam očitke o politizaciji policije, namigovanjih o ‘kadrovskih čistkah’ ter posploševanja o kadrovskih menjavah vse povprek v policiji,” se je odzval Olaj.
V odzivu, ki so ga posredovali z Generalne policijske uprave (GPU), je pojasnil, da prehodne določbe novele zakona o organiziranosti in delu v policiji določajo, da policistom, ki so na položaju vodje organizacijske enote prve ravni GPU, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje, z dnem uveljavitve tega zakona, torej 13. novembrom, preneha položaj.
Vendar pa delo na položaju nadaljujejo “do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona”, je dodal Olaj. To po njegovih besedah pomeni, da še naprej ostajajo na delovnih mestih na podlagi zakona.
Ob tem je generalni direktor policije še pojasnil, da se “vsak postopek za izbor notranjih kadrovskih potencialov v policiji začne na podlagi izkazanih potreb po zasedbi delovnih mest, ključno pa je izpolnjevanje zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, določenega v aktu o sistemizaciji”.
Posebni izbirni postopek, standarde strokovne usposobljenosti, merila in kriterije ter metode preverjanja usposobljenosti v posebnem izbirnem postopku predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Omenjeni predlog je v fazi izdelave, je še navedel Olaj.
Napovedali zahtevo za presojo ustavnosti
V Policijskem sindikatu Slovenije so pojasnili, da je večina policistov, ki opravljajo delo na omenjenih položajih, sklepe o prenehanju položaja že prejela. Pri tem so navedli, da med organizacije enote prve ravni GPU sodijo Uprava uniformirane policije, Uprava kriminalistične policije, Nacionalni forenzični laboratorij, Uprava za policijske specialnosti, Policijska akademija, Urad za informatiko in telekomunikacije, Uprava avtocestne policije.
V sindikatu navajajo, da trenutno izdaja teh sklepov ni sporna, saj temelji na veljavnem zakonu. Menijo pa, da določbi iz 49.a in 49.b člena zakona “omogočata t. i. kadrovske čistke” oziroma “na široko odpirata vrata posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj policije”.
Posebej nevarno se jim zdi, da ima po novem minister “odprte roke” pri določanju meril in kriterijev za oblikovanje izbirnih postopkov, ki se bodo izvajali za zasedbo teh mandatnih delovnih mest. Kot so zapisali, zakon sicer govori, da te kriterije predlaga generalni direktor policije, vendar se po njihovih navedbah v javnosti nakazuje, da so trenutni odnosi med ministrstvom za notranje zadeve in policijo takšni, “da se vse bolj utrjuje vtis, kot da generalni direktor policije ne obstaja oziroma da stroka nima več praktično nobene besede”.
Po njihovi presoji sta sporni določbi v neskladju z ustavo, zaradi česar bodo do konca meseca na ustavno sodišče podali zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti in predlagali začasno zadržanje, je napovedal predsednik sindikata Rok Cvetko.
V Policijskem sindikatu Slovenije pri tem še ocenjujejo, da je v povezavi z novima določbama 49.a in 49.b člena zakona izjemno nevarna napovedana reorganizacija policije, znotraj katere je predvidena ukinitev kadrovske službe policije oz. pripojitev slednje pod urad za organizacijo in kadre ministrstva za notranje zadeve.
“Če bo takšna reorganizacija tudi izvedena, bo v policiji dejansko prišlo do političnega kadrovanja, ne zgolj na vseh treh nivojih vodenja policije, ampak na prav vseh delovnih mestih – od čistilke na policijski postaji do direktorjev,” so prepričani.
Nekateri mediji poročajo, da je odločitev o vložitvi pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče sprejel tudi Sindikat policistov Slovenije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje