Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog interventnega zakona, po katerem bi s predčasno redno uskladitvijo pokojnine za 4,5 odstotka dvignila že novembra, za prav toliko pa bi omejila tudi dvig oskrbnin v domovih za starejše. "Vlada je tukaj naredila edino smiselno in edino možno potezo – da je sledila korekciji pokojnin," meni direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. Opozarja pa, da je treba čim prej zagotoviti sredstva z naslova pomoči pri financiranju višjih stroškov hrane, elektrike in ogrevanja ter višjih plač.
Vlada je v okviru interventnega zakona sprejela predlog, ki bo omogočil omejitev dvig oskrbnin v domovih za starejše. Tako kot pri predčasni redni uskladitvi pokojnin, tudi omejitev dviga oskrbnin znašala 4,5 odstotka. Ob tem vlada načrtuje tudi pomoč pri financiranju višjih stroškov hrane, elektrike in ogrevanja, z 12 milijoni evrov pa tudi pomoč pri financiranju kadra.
“S tem ukrepom želimo preprečiti, da bi se povečalo breme za oskrbovance in njihove družine. Na drugi strani pa vsem upokojencem že pred redno uskladitvijo zagotoviti dvig pokojnin ter na ta način olajšati stiske, s katerimi se spopadajo bodisi zaradi inflacije, draginje ali energetskih razmer,” je v četrtek dejal premier Robert Golob.
Premier je opozoril, da se vsi predčasni ukrepi financirajo iz proračuna in zato torej ne posegajo v pokojninsko blagajno.
SSZS: Končno korak naprej
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je sicer že od junija opozarjala in od države zahtevala, da država prepreči dvig oskrbnin, z ministrstva za delo pa so takrat obljubili, da bodo zadeve uredili. Četrtkovo odločitev vlade zato pozdravljajo. “Vlada je končno naredila korak naprej in sprejela ukrep, s katerimi bo preprečila, da se visoki stroški, s katerimi se soočajo domovi, ne bodo v celoti prenesli na naše stanovalce in njihove svojce,” so za N1 komentirali v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Oskrbnine v domovih za starejše bi se v povprečju morale podražiti za 14 odstotkov, so nam sporočili iz skupnosti socialnih zavodov, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Po njihovih informacijah, naj bi ukrep zagotavljal tudi sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela, ki so posledica sprememb kolektivnih pogodb in drugih aktov za določanje plač na državni ravni, ki veljajo za zaposlene na področju socialnega varstva in vplivajo na stroške dela v obdobju od 1. oktobra 2022 do 30. junija 2023, in sicer z naslova spremembe plačne lestvice od 1. oktobra 2022, spremembe plačnih razredov od 1. aprila 2023, razlike regresa za prehrano od 1. septembra 2022, razlike regresa za letni dopust za leto 2022 ter spremembe zneska minimalne plače od 1. januarja 2023.
V anketi, ki jo je izvedla skupnost avgusta, je sodelovalo 59 domov. “Večina pričakuje dvige cen od tri do 30 odstotkov. Več kot polovica zavodov pričakuje več kot 15-odstotno povišanje oskrbnin,” je takrat dejal sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik.
Slavič: Interventne ukrepe je treba zapakirati v kompletno zakonodajo
Po besedah direktorja največjega doma za starejše Doma Danice Vogrinec Marko Slavič je vlada sprejela edino smiselno in možno potezo, vendar ob tem opozarja na vladno zavezo, da bo krila višje stroške materiala, storitev in stroškov dela.
“To je vredno vse pohvale. Druga težava pa je, da se je vlada hkrati v obvestilu za javnost zavzela, da bo bistven del korekcije cene, ki bo nastal zaradi dviga stroškov materiala, storitev in pa predvsem stroškov dela, pokrila iz integralnega proračuna. Metodologija je zelo zahtevna, vendar treba jo bo izdelati hitro oziroma hipno, saj je likvidnih sredstev za pokrivanje stroškov enostavno ni več,” opozarja Slavič.
Moti ga, da se je interventna zakonodaja, kako povrniti te stroške, začela pripravljati po dogovoru s sindikati. “Ne želja, ampak nuja je, da se razlika, ki je sicer napovedana v smislu ustrezne metodologije, predstavi čimprej, saj je enostavno vprašljiv vsak trenutek poslovanja domov. Zdaj je nastala težava vmesnega časa, ko enostavno domovi ne zagotavljamo več likvidnosti sredstev,” o težavah razlaga Slavič.
Slavič meni, da morajo za mizo sesti ljudje, ki bodo kosu temu izzivu. “Apel na ministrstvo je, da interventne ukrepe zapakira v kompletno zakonodajo, in nam omogoči takojšno refundacijo,” poziva Slavič. Kot eno od možnih rešitev Slavič omenja nabiranje dodatnih sredstev preko solidarnostnega sklada ali pa preko dodatnih trošarin, na primer z naslova tobačnih izdelkov. “Starejši tega bremena ne bodo zmogli,” meni Slavič. Povprečna cena v dvoposteljni sobi z vso oskrbo je 19,88 evra.
DEOS: Do prihodnjega marca pričakujemo nadaljnje usmeritve
V družbi DEOS, ki upravlja osem domov za starejše, bodo oskrbnino dvignili za dobra dva odstotka. “Pri tem naj opozorimo, da v prihodnje pričakujemo še dodatno rast stroškov, predvsem na področju energentov in hrane,” odgovarjajo. Do 1. marca prihodnje leto ne pričakujejo dodatnih dvigov, pričakujejo pa nadaljnje usmeritve ministrstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!