DZ obravnava predlog vladnega zakona o ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, o katerem bo glasoval v torek. Opozicija vladi očita, da rešitve prihajajo prepozno, da bodo pomoč dobili tudi tisti, ki je ne potrebujejo, ter da se datum izplačila pomoči izkorišča za predvolilno kampanjo.
“Prvi cilj predloga je pomoč najranljivejšim skupinam,” je poudaril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in spomnil, da je zanje predvidnih 150 evrov v obliki energetskega vavčerja, ki bo izplačan do 15. aprila. Vrednost tega ukrepa je v višini 106 milijonov evrov, ki ne bremenijo proračuna, ampak podnebni sklad. Po njegovih besedah bodo z zakonom razbremenili vse državljane, saj so “za približno 35 odstotkov znižali ceno položnic za vsa gospodinjstva”. “Razbremenjena bodo vsa gospodinjstva in vsi gospodarski subjekti, je v današnji obravnavi predloga zakona v DZ poudaril Vrtovec.
“V poslanski skupini SDS smo prepričani, da je vlada ukrepe v interventnem zakonu ustrezno pretehtala,” je dejal Bojan Podkrajšek. Mihael Prevc iz NSi pa je povzel, da se s predlogom zakona želi prebivalcem, katerih materialno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. “V NSi stavimo na skupno dobro in solidarnost,” je poudaril.
Mojca Žnidarič iz Konkretno je menila, da “zakon odgovarja na trenutne razmere in rešuje marsikatero stisko ljudi, ki so se znašli v primežu negotovosti, še posebej zdaj v drugi polovici kurilne sezone”. V poslanski skupini DeSUS pa so bili po besedah Ivana Hršaka zadovoljni s pojasnilom vlade, da je 15. april za izplačilo dodatka “skrajni možni datum”.
Dušan Šiško iz SNS je opozoril, da se dodatek ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni socialni pomoči. “Nekateri bodo zaradi 150 evrov ostali brez možnosti, da dobijo okoli 600 evrov izredne socialne pomoči,” je dejal in ocenil, da je ta podatek “bistveno pomembnejši, kot to, da bodo solidarnostni dodatek dobili tudi nekateri ministri”.
Opozicija o pomoči kot predvolilnemu manevru
“V poslanski skupini SD ocenjujemo, da so nekatere rešitve tega zakona nujno potrebne in jih je treba sprejeti, nekatere rešitve pa še vedno ostajajo vprašljive. Kljub temu da nekatere rešitve podpiramo, ostaja dvom in vprašanje, zakaj je vlada odreagirala tako pozno oziroma, bolje rečeno, skoraj prepozno,” je dejal Soniboj Knežak iz SD. Tako je po njegovem na mestu vprašanje, ali ne gre ponovno za predvolilni manever vladajočih.
Edvard Paulič iz LMŠ je spomnil na besede ministra izpred štirih mesecev, da panika ni potrebna, a bi po njegovem “državljani pomoč že zdavnaj potrebovali”. Obžaloval je, da je odbor zavrnil njihov predlog, da bi pomoč prejeli tudi dijaki in študenti, ki so upravičeni do dodatka za bivanje, ter rejniške družine. Glede datuma predvidenega izplačila pa je ocenil, da “vlada očitno meni, da bo pomoč ljudem prišla bolj prav teden dni pred volitvami”.
Ker v Levici ocenjujejo, da je pomoč nujno potrebna, zakonu ne bodo nasprotovali, je povedala Nataša Sukić. Spomnila je na njihove neuspele napore, da bi se energetski boni razdelili v 15 dneh po uveljavitvi zakon glede na realni dohodek gospodinjstva in da se denar vzame iz proračuna, ter na uspešen predlog, da se z januarjem prekvalificira vse gospodinjske odjemalce, ki so v poslovnem odjemu, v gospodinjske odjemalce.
V SAB vidijo največjo težavo predloga v tem, da bodo pomoč prejeli tudi tisti, ki se jim cena energentov ni dvignila, ker jim je dobavitelji sploh niso zvišali, ter posamezniki, ki je dejansko ne potrebujejo. Predsednica stranke SAB Alenka Bratušek je v DZ dejala, da se iz ljudi delajo norca. ““Prvič, ta pomoč prihaja prepozno. To je dejstvo. Drugič, ljudje, ki so res prizadeti, mogoče te pomoči sploh ne bodo dobili. Na drugi strani bodo to pomoč, ta solidarnostni dodatek, kot mu rečejo, dobili tudi štirje ministri, trije od tega mislim, da iz vrst NSi. Jemljemo iz podnebnega sklada, kjer je denar, ki se več let akumulira zato, da bi se šli moderno zeleno preobrazbo, pa bom rekla moderno malo ironično, ker o tem vsi govorimo, ampak teh 106 milijonov bomo vzeli točno temu – zeleni prihodnosti, ki jo pa res nujno potrebujemo. In zato, ker imamo veliko bolj enostaven ukrep, ki bi deloval takoj, in namesto da jemljemo denar podnebnemu skladu in denar za infrastrukturo (se pravi za omrežja), bi znižali DDV, znižali trošarine za dva, tri mesece in bi bil ukrep takojšen, ljudje bi ga takoj čutili in proračun bi nosil to breme, kar je v krizi na neki način tudi normalno.”
Janja Sluga iz NP je menila, da se je “vlada v preteklih mesecih raje kot z blaženjem posledic dviga cen energentov ukvarjala s kadrovskim lomastenjem po energetiki in njenim političnim okoriščanjem”. Pomoč po njenih besedah prihaja “pol leta prepozno”, tudi za tiste, ki jim dobavitelji niso povišali cen. To, da vlada izkorišča povišanje cen in stisko ljudi za predvolilno kampanjo, pa je po njenem “popolnoma nesprejemljivo”.
V SAB so predlagali dopolnilo, po katerem bi namesto omrežnin država znižala DDV. Zaradi poseganja v omrežnine se namreč napoveduje ustavna presoja zakona in na to je bila vlada po mnenju Alenke Bratušek iz SAB pravočasno opozorjena. “Potem bodo pa spet drugi krivi, da denar ne pride do ljudi,” je dejala in dodala: “Da se izognemo ustavni presoji tega zakona in zadržanju, predlagamo, da namesto omrežnine država zniža DDV. To so naredile tudi druge države.” Tomaž Lisec (SDS) je menil, da bi opozicija, če bi v koaliciji predlagali znižanje DDV, vpila, da želijo pomagati (tudi) bogatim.
Kritični, ker so izplačila predvidena iz podnebnega sklada
Paulič (LMŠ) je ocenil, da je predlagani način dodelitve dodatkov nepravičen: “Če živita dva upokojenca v skupnem gospodinjstvu in ima vsak po 900 evrov pokojnine, bosta dobila 300 evrov dodatka. Če živi en upokojenec sam v gospodinjstvu in ima 1000 evrov pokojnine, dodatka ne bo dobil. Če živi družina v najemu, in ima 2000 evrov prihodka mesečno, dodatka ne dobi.” Zato se je zavzel za to, da bi bila pomoč vezana na dohodek gospodinjstva. Podobno sta Tine Heferle (LMŠ) in Marko Koprivc (SD) menila, da vse velike družine pomoči ne potrebujejo – nekatere, tudi tiste ministrov, namreč zaslužijo dovolj – ne bodo pa je deležni nekateri, ki bi jo potrebovali, npr. nekateri študenti.
Nataša Sukič (Levica) je bila kritična, da so izplačila predvidena iz podnebnega sklada, ki da ni namenjen blažitvi socialnih stisk, ampak zeleni prihodnosti. Menila je tudi, da bodo ljudje pomoč dobili prepozno, saj da aprila običajno ni več treba ogrevati. “Karkoli bi pripravili, ne bi bilo prav,” ji je glede sredstev iz podnebnega sklada odgovoril minister Vrtovec in navedel določilo zakona, da so lahko sredstva sklada namenjena tudi za ukrepe za zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkimi ali srednje visokimi prihodki. Dodal je, da se z višjimi cenami emisijskih kuponov bolj polni tudi podnebni sklad; samo od Termoelektrarne Šoštanj se bo po njegovih besedah letos steklo dodatnih 150 milijonov evrov.
Boris Doblekar in Marijan Pojbič (oba SDS) sta poudarila, da želijo z zakonom pomagati ljudem v stiski, Jožef Horvat (NSi) je tistim v težavah svetoval, naj zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč. Doblekar je tudi ugotovil, da so leve vlade reveže same ustvarile, Pojbič pa je opoziciji očital dvoličnost, saj govori, da želi pomagati ljudem, zakona pa ne podpira. V opoziciji so poudarjali, da so oktobra lani predlagali pomoč zaradi podražitev, a jo je koalicija takrat zavrnila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje