Ekipa N1 je na Avtobusni postaji Ljubljana tri dni opazovala, ali je res, da je občasno naval na medkrajevne avtobuse tolikšen, da mora nekaj potnikov pač počakati naslednjega ali iti na vlak. To drži. Razlog je večje povpraševanje po avtobusnih prevozih zaradi subvencioniranih in brezplačnih vozovnic, ki so na voljo upokojencem, študentom, dijakom... Zgodi se, da se ljudje z zmerljivkami znesejo nad vozniki, bentijo, pa tudi prerivali so se že. Stanje postaja nevzdržno, pravijo na Avtobusni postaji Ljubljana. Kako to urediti?
Slovenija je v zadnjih letih sprejela več ukrepov za to, da bi ljudi spodbudila k uporabi javnega potniškega prevoza. A je obenem že več kot očitno, da se je povpraševanje po subvencioniranih vožnjah predvsem na največji avtobusni postaji v državi, v Ljubljani, tako povečalo, da je nekaj treba narediti.
Namreč naval na avtobuse, zlasti tiste, ki peljejo na morje in na Bled, je včasih tako velik, da morajo vozniki upokojencem, dijakom, študentom in drugim, ki hočejo na avtobus, povedati, da jih bo nekaj pač moralo počakati naslednjega. In čez pol ure, ko ta pride, spet, da bodo nekateri morali počakati še naslednjega.
Ljudje v vrsti na avtobusnem postajališču občasno zaradi tega postanejo zelo nervozni, bentijo, tudi prerivali so se že in v voznike tu in tam zmetali še žaljivke. Zgodi se, da na avtobus ne pride dijak, ki mora v šolo, delavec, ki mora v službo, nekdo, ki je vozovnico vnaprej rezerviral in plačal po spletu. Več voznikov in prometnikov nam je povedalo, da stanje postaja nevzdržno. Potniki ne razumejo, da na avtobusu ni neomejeno prostora in da voznik za to ni kriv.
To potrjuje tudi Avtobusna postaja Ljubljana, kjer pravijo: “Prometniki avtobusne postaje se dnevno soočajo z različnimi pritiski s strani upravičencev do subvencioniranih vozovnic, ki verjamejo, da imajo pri vstopu v avtobus prednost in se med drugim velikokrat prerivajo ter ne upoštevajo navodil glede varnega čakanja na prihod avtobusa in vstopanja vanj. Sopotnike in prometnike ter vozno osebje večkrat tudi zmerjajo.”
A kako to urediti, ko pa je obenem tudi nemogoče predvideti, kdaj bo naval in kdaj ga ne bo?
Ukrepi države za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa
Od julija 2020 ima okoli 630.000 upokojencev na voljo brezplačne vozovnice za medkrajevni javni potniški promet. Za tri evre kupijo tako imenovano rdečo vozovnico, s katero se lahko potem z avtobusi in vlaki brezplačno vozijo po vsej državi. Od lani ta ugodnost za upokojence velja tudi v mestnem prometu. Prav tako država od julija lani za vožnjo kamorkoli po Sloveniji vozovnice subvencionira dijakom in študentom, med vikendi so vozovnice za javni potniški promet cenejše za kar 75 odstotkov, ob koncih tedna pa veljajo tudi posebne paketne cene za družine.
Ekipa N1 je na Avtobusni postaji Ljubljana dogajanja opazovala tri dni. Prejšnji teden v v četrtek, petek in soboto smo spremljali dopoldanske odhode avtobusov proti najbolj priljubljenim destinacijam.
Na sončno četrtkovo jutro v zadnjih dneh marca je bilo na postajališču avtobusa, ki pelje proti morju, okoli 30 potnikov, večinoma upokojencev. Vse je teklo mirno, a bolj kot se je bližala ura odhoda avtobusa, daljša je bila vrsta. Na koncu na avtobus ni moglo okoli deset potnikov, voznica jim je svetovala, naj pač počakajo naslednjega, ki pride čez pol ure. Pa se je tudi ta napolnil do te mere, da je moralo nekaj potnikov počakati še naslednjega.
V petek dopoldan ponovno gneča. Voznica je ocenila, da bo najbolje, če tokrat potnike razdeli v dve skupini – na tiste, ki imajo rdečo vozovnico, to so upokojenci, in na ostale. Spet je morala nekaj potnikom povedati, da zanje ni več prostora in tokrat doživela glasno negodovanje. “Dajo nam brezplačne vozovnice, potem pa ni avtobusa,” je bentil eden od njih. Zelo podobno je bilo na sončno sobotno jutro, čeprav je bila vrsta na postajališču avtobusa, ki pelje na Bled, krajša kot v petek, tudi tokrat na avtobus vsi niso prišli.
“Težko je domala vsak dan poslušati pritožbe, da se ljudje ne morejo več zanesti, da bodo z avtobusom točno prišli v službo ali na delo, celo do bolnišnice, zdravnika in tako dalje, ker so avtobusi zdaj občasno tako prezasedeni,” pravi Matija Jeras, vodja prometno-komercialne službe na Avtobusni postaji Ljubljana (AP Ljubljana).
Eden od voznikov pa nam pripoveduje, da se spomni upokojenke, ki se je usedla na avtobus za Bled, čeprav se je želela peljati le eno postajo, do Tivolija. “Rekel sem ji, naj raje uporabi mestni promet, saj bi nekateri radi prišli do Kranja ali naprej. A je dejala, da imamo mi bolj mehke sedeže.” Kot še pravi voznik, ni problem le v tem, da potniki ostajajo zunaj avtobusa na ljubljanskih postajališčih, temveč da se še večji problem pojavi na naslednjih postajališčih, na primer v Kranju, kjer lahko zato, ker je avtobus poln že v Ljubljani, pobere le malo potnikov in zato na postaji ostajajo dijaki in študenti, ki tam študirajo in bi radi le prišli domov, pravi.
Problem pa ni le v Ljubljani. Po tem, ko potniki dopoldan odpotujejo iz Ljubljane, recimo proti morju, se popoldan od tam vračajo. Večina jih želi na zadnji avtobus. Ki pa se seveda zelo hitro napolni.
Do težav prihaja tudi zato, ker so stvari nepredvidljive. Prevozniki ne morejo vedeti, koliko potnikov bo ob določeni uri hotelo na nek avtobus. V podjetju Arriva Slovenija, ki opravi večino dnevnih voženj proti Obali, pravijo, da na najbolj zasedenih linijah zagotovijo dodaten avtobus, tako imenovano bis vožnjo, če zaznajo več kot 50-odstotno povečanje kapacitete potnikov.
“Že od začetka tega študijskega leta na relacijah med Koper – Ljubljana, Ljubljana – Koper in Ljubljana – Izola, Izola – Ljubljana ob petkih izvajamo dodatne vožnje. Takrat smo namreč zaznali povečano število potnikov, predvsem dijakov in študentov,” pravijo. Konec marca so dodali po dva dodatna bis avtobusna odhoda tudi na relaciji Ljubljana – Izola in obratno.
A se kljub temu še vedno dogaja, da vsi ne morejo na avtobus takrat, ko bi avtobus radi prišli, Avtobusna postaja Ljubljana pa zdaj opozarja še na to, da se v prestolnici letos znova pričakujejo tudi več turistov. In da bo stanje v glavni turistični sezoni le še slabše.
Na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da so o teh težavah obveščeni in da se je nekaj ljudi pritožilo tudi njim. “Prejeli smo nekaj pritožb od upokojencev, da v poznih popoldanskih urah niso imeli želenega prevoza iz obale v notranjost države in so morali čakati več avtobusov ali iti na vlak. Enako tudi od ene študentke. Pred kratkim smo dobili tudi predlog ene študentke, naj okrepimo linije proti ali iz obale,” pravijo.
Zadnjemu predlogu tudi sledijo. “Od 1. aprila dalje namreč vozi na relaciji Murska Sobota – Koper dodatna linija,” pravijo na ministrstvu. V vseh ostalih primerih pa so naročili prevoznikom, naj sami zagotovijo dodatne, tako imenovane bis vožnje, da prepeljejo vse potnike na želeno destinacijo.
Na Avtobusni postaji Ljubljana sicer menijo, da dodatne vožnje ne bodo rešile problema. “Bis vožnje smo imeli že pred uvedbo v celoti subvencioniranih, torej brezplačnih vozovnic in glede na to, da potniki na avtobusnih postajah ostajajo pred avtobusi in da tudi ministrstvo še vedno prejema pritožbe potnikov, ne rešujejo problema potovanj potnikov in ohranjanja kakovosti storitev javnega potniškega prometa,” pravi Jeras iz Avtobusne postaje Ljubljana. Zanje bi bila edina smiselna rešitev vzpostavitev sistema, v katerega bi se potniki prijavili vnaprej in bi se tako torej vedelo, koliko bo kdaj in ob katerih navala na neko avtobusno linijo.
Na Avtobusni postaji Ljubljana pravijo, da imajo sami sistem spletnega nakupa vozovnic, ki bi ga lahko nadgradili in dodali funkcijo rezervacije. Vsak potnik bi moral pred vožnjo rezervirati sedež in tako bi zdaj nepredvidljivo postalo predvidljivo. Ideja je stara že dve leti, a na ministrstvu so proti. Menijo, da bi bil to korak nazaj. “Po naše bi to povzročilo samo dodatno administriranje in dodatno porabo časa. Mogoče bi bilo to primerno samo za določene linije, ki so z uporabniki brezplačnih vozovnic najbolj obremenjene, ne pa na splošno,” pravi ministrstvo.
Sprašujejo se tudi, ali obstaja tveganje, da bi rezervacija v okviru sistema Avtobusne postaje Ljubljana postala plačljiva, oni pa odgovarjajo, da bi o tem odločala država, ki skrbi za gospodarsko javno službo javnega prometa in v večji meri (poleg prihodkov od prodaje vozovnic) te linije iz proračuna tudi financira.
Obstaja še ena pot, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, namreč “nabava takšne opreme, s katero bi se morali potniki validirati tako na vstopu kot na izstopu iz vozila, na podlagi tega pa bi natančno vedeli, kam se je kakšen potnik peljal. Tam, kjer bi sistem zaznal povečano število potnikov, bi sistem javil potrebo po zagotovitvi dodatnih vozil. Menimo, da je to dolgoročno najbolj vzdržna rešitev, brez dodatnega administriranja oziroma obremenjevanja potnikov,” pravijo.
A se Avtobusni postaji Ljubljana tudi to ne zdi dobra pot. “Predlog je neizvedljiv in stroškovno neučinkovit,” pravijo, zakaj, pa ponazorijo s primerom: “V tem obdobju se ob dopoldnevih iz Ljubljane na Obalo v dopoldanskem času odpelje okoli 400 ljudi dnevno. To pomeni, da bi bilo potrebno za pot nazaj zagotoviti vsaj osem avtobusov. Praktično nemogoče je zagotoviti dodatne avtobuse v tako kratkem času, prevozniki jih nimajo neskončno in njihove vožnje so planirane vnaprej. V vsakem primeru pa je treba pogledati tudi strošek voznika in avtobusa, ki se v dopoldanskem času pripelje na Obalo in celo popoldne čaka na to, da bo opravil eno vožnjo nazaj v večernem času.”
Poleg tega, dodajajo, sledenje dopoldanskih potnikov proti Obali prevoznikom ne bi dalo popolnih informacij za načrtovanje popoldanskih prevozov, saj se lahko tudi popoldne z Obale proti notranjosti odpravi večje število potnikov, teh pa sistem, kot ga predlaga ministrstvo, ne bi predvidel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje