Poteka drugi teden stavke zdravnikov. Ob tem se pojavlja vse več težav z (ne)izdajanjem bolniških listov, prav tako sta izjemno obremenjena največja slovenska urgentna centra. Kljub stališču Fidesa, da izdajanje bolniških listov med stavko nima pravne podlage, ministrstvo za zdravje in ZZZS vztrajata, da je to nujno, saj lahko neizdaja občutno poslabša socialni status pacienta in vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja. Zastopnik pacientovih pravic pa je izpostavil, da ga skrbi odlaganje stavkovnega odgovora. "Stavkajoči in vlada morajo doseči dogovor, ki drži vodo in ga je mogoče uresničiti," je ob tem poudaril.
Zdravniška stavka, ki se je prevesila v drugi teden, je začela občutno vplivati na obravnavo pacientov. Vse več je odpovedi terminov, mnogi pa o tem niso vnaprej obveščeni. Pacienti opozarjajo, da ne dobivajo bolniških potrdil, zveza organizacij pacientov pa pravi, da je zato ogroženo preživljanje številnih družin.
O oskrbi pacientov v času stavke so spregovorili na novinarski konferenci ministrstva za zdravje. Sodelovali so v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS Ana Vodičar, podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec in inšpektorica zdravstvenega inšpektorata Andreja Mojškrc.
Jasna Humar je dejala, da Fides seveda ima pravico do stavke, a imajo tudi bolniki sočasno pravico do oskrbe. Tako je potrebno lovljenje ravnotežja med pravicami stavkajočih in pravicami pacientov. “Takrat, ko se pojavi dvom, kdo ima pravico, se moramo postaviti na stran pacientov, saj so ti šibkejši. Treba je upoštevati zakon o zdravniški službi. Zdravniki so dolžni zagotavljati vse storitve v primeru akutnih obolenj oziroma kroničnih bolezni, pa tudi vse storitve za mlajše od 18 let in starejših od 65 let,” je pojasnila.
Neizdaja bolniških listov lahko občutno poslabša socialni status pacienta, je še poudarila Humar, kar lahko vodi tudi v poslabšanje zdravja v širšem smislu. “Naše stališče je, da se bolniški listi izdajajo. To so tudi navodila ministrstva, ki so bila pisno poslana zdravstvenim zavodom prejšnji teden v petek. Ponovno jih bomo poslali ta teden. Da to uredijo, je dolžnost stavkajočih, tako da dodatna navodila delodajalcem niso potrebna,” je še enkrat odločno poudarila v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo.
Umik soglasij?
Sindikat Fides je zaradi neuspešnih pogajanj z vlado in možnostjo zaostritve stavke tudi sporočil, kaj bi pomenil preklic soglasij za nadurno delo. To je sicer odločitev posameznega zdravnika, znotraj sindikata se o tem še niso pogovarjali. Humar je pojasnila, da zakon o zdravniški službi dovoljuje osem dodatnih ur na teden oziroma 32 ur na mesec, vse, kar je več, pa zahteva soglasje delavca.
Ana Vodičar je prav tako poudarila, da je stališče ZZZS, da morajo tudi stavkajoči zdravniki izdajati bolniške liste, še posebej ker se bliža konec meseca.
“Z bolniškim listom delavec upraviči svojo odsotnost z dela. Če tega ne more izkazati, lahko nosi kar hude posledice, konkretno je to lahko tudi izredna odpoved delovnega razmerja. Z bolniškega lista je prav tako razvidno obdobje, od kdaj do kdaj je bil zaposleni odsoten, prav tako pa zdravnik navede, zakaj je zaposleni odsoten, saj se glede na to razlikuje višina nadomestila,” je pojasnila. Še posebej je izpostavila položaj samostojnih podjetnikov, ki nadomestilo dobijo neposredno od ZZZS, zato je brez bolniškega lista “njihov status lahko res hitro ogrožen”.
Kot je še dejala Vodičar, stavkajoči zdravniki poudarjajo, da ne opravljajo samo tistih storitev, katerih opustitev pacientu ne povzroči škode. “A neizdaja bolniškega lista jim škodo zagotovo povzroči,” je izpostavila.
Fides znova: MZ in ZZZS posegata v pravico do stavke
S sindikata Fides pa so popoldan v sporočilu za javnost vnovič sporočili, da ministrstvo in ZZZS s takimi pozivi kršita njihovo pravico do stavke. “Prav nobene pravne podlage ni, na osnovi katere bi lahko MZ in ZZZS od stavkajočih zdravnikov zahtevala, da v času stavke tistim bolnikom, ne sodijo med osebe, ki so tudi v času stavke deležni celovite obravnave, izdajajo za njihovo zdravstveno stanje nenujne dokumente, med katere sodijo tudi potrdila o bolniški odsotnosti,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Zdravstveni inšpektorji na terenu
Zdravstveni inšpektorat je doslej prejel 10 prijav, je navedla inšpektorica Andreja Mojškrc. Nanašajo se predvsem na odpovedi že določenih terminov, na nedosegljivost ambulant za naročanje in na zaključevanje zdravniških staležev. Prijava se lahko odda po telefonu, na elektronski naslov ali prek obrazca.
Prav tako je inšpektorat začel izvajanje nadzorov v zdravstvenih zavodih, kjer preverjajo spoštovanje zakona o pacientovih pravicah in zakona o zdravniški službi. Na področju pacientovih pravic inšpektorji preverjajo predvsem, ali se imajo pacienti možnost naročiti.
V primeru, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne zagotovi vseh oblik naročanja, je za pravne osebe določena globa v višini od 400 do 4.100 evrov, za samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo zdravstveno dejavnost, je določena globa v višini od 400 do 2.100 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe in odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, pa v višini od 100 do 1000 evrov.
Odpovedan pregled ima lahko hude posledice
Zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore je rekla, da so se pritožbe začele pred približno tremi dnevi, od takrat pa njihovo število stalno narašča. Pacienti se pritožujejo predvsem zaradi že omenjenih bolniških listov. “Strah jih je, kako bo ukrepal delodajalec,” je ob tem dejala. Prav tako so pogoste pritožbe zaradi odpovedovanja pregledov in operacij. “Nikoli ne moremo reči, da ne bo posledic, če se odloži pregled za dva tedna, dva meseca ali štiri mesece. Pri tem mislim predvsem na onkološke bolnike. Če pacient ni pravočasno pregledan, lahko pomeni, da ga čez en teden ne bo več med nami,” je opozorila.
Najpogostejši občutek, ki se pojavlja pri bolnikih, je strah, je dejala Duša Hlade Zore. Bolj kot dejstvo, da so jim odpovedali termin, pa jih skrbi, da ne dobijo novega. Čeprav je Hlade Zore večkrat poudarila, da je stavka legitimna pravica zdravnikov, jo skrbi za paciente, ki “niso čisto nič krivi”.
Zastopnika pacientovih pravic sta svetovala, da je prvi korak za pacienta, da se v primeru težav obrne na vodstvo zdravstvenega zavoda, potem pa nastopijo drugi mehanizmi.
“Nujen dogovor, ki drži vodo v slovenskem okolju”
Drugi zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je dejal, da se je paciente pri pogajanju med vlado in Fidesom vzelo za talce. “Naj se pogovarjajo v tej sejni sobi ali kjerkoli drugje, a ne na plečih pacientov,” je poudaril. “Skrbi me, in pri tem nisem sam, odlaganje stavkovnega dogovora. Velika odgovornost stavkajočih in vlade je doseči dogovor, ki drži vodo v slovenskem okolju in ga je mogoče uresničiti. Močno se zavedamo, da je zdravstvo zahtevno in da ga je težko upravljati v vseh državah, kjer se populacija stara in kjer so zdravniki pravzaprav mobilen profil. Vemo, da lahko gre usposobljen, sposoben zdravnik delat v sosednjo Avstrijo. A vendarle smo ga izšolali pri nas, s tem pa je prevzel odgovornost za naše paciente,” je še dejal Sušelj.
Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Gerbec je medtem poudaril, da so pozvali Fides, naj objavi navodila, ki so jih dali stavkajočim. “Nemogoče je, da se na vrata samo napiše stavka. Pacient potrebuje pojasnilo zdravnika, zdravnik mora za vsakega pacienta oceniti, ali je storitev nujna,” je dodal. Za primer je navedel elektivni poseg, ki je predviden 3. februarja. “Zdravnik mora ponovno oceniti, ali je poseg takrat nujen, v nasprotnem primeru pa pacientu obzirno razložiti, zakaj bo prestavljen.”
