
Po sprejeti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti so se odzvali v Zdravniški zbornici Slovenije in Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. V sindikatu menijo, da gre za zgrešen pristop, ki bo pomenil velik pretres za javni zdravstveni sistem.
Da je predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo vlada pošilja v DZ, dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer, od katerega pacienti ne bodo imeli ničesar, so prepričani v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.
Dodajajo, da bo pa to še en velik pretres za javni zdravstveni sistem, ki si ga vlada ne bi smela privoščiti.
Predlog novele namreč ne rešuje dejanskih težav v kadrovsko osiromašenem javnem zdravstvenem sistemu in ne ponuja nobenih spodbud, da bi v javni zdravstveni sistem privabili manjkajoče kadre, so opozorili pri Fidesu. “Staviti reševanje javnega zdravstva zgolj na dodatne obremenitve zaposlenih enostavno ni prava pot k rešitvam,” so dodali.
Še bolj zaskrbljujoče je po navedbah sindikata dejstvo, da vlada najprej uvaja generalno prepoved dela pri zasebnikih za vse zaposlene v javnem zdravstvu, istočasno pa uvaja izjeme od te prepovedi za posamezne vrhunske strokovnjake z več kot 20 leti delovnih izkušenj, ki so že zapustili javni sistem.
“Je to res signal, da naj strokovnjaki čim prej zapustijo javni sistem in se vanj vračajo zgolj priložnostno? Je to prihodnost, ki si jo želimo za slovensko zdravstvo,” so se ob tem vprašali v Fidesu.
Predlog novele po njihovem prepričanju ignorira ključno težavo – javno zdravstvo je kadrovsko osiromašeno, delovne razmere so neustrezne, preobremenitve pa nevzdržne. Prelaganje bremena na preobremenjene zdravnike in zdravstvene delavce ne bo rešilo težav. Sistem ne more temeljiti na neskončnih obremenitvah posameznikov. Zdravstvo ni tekoči trak, temveč zahtevna dejavnost, ki zahteva skrbno načrtovanje, vlaganje in spoštovanje, so poudarili.
Rešitve za slovensko zdravstvo ne ležijo v novih omejitvah, temveč v ustvarjanju pogojev, ki bodo zdravstvenim delavcem omogočili, da ostanejo in kakovostno opravljajo svoje delo. “Potrebujemo pravične delovne pogoje, ustrezno nagrajevanje in okolje, ki bo privabljalo nove kadre ter ohranjalo strokovnjake v javnem zdravstvu,” so zapisali pri zdravniškem sindikatu.

“Namesto da bi se vlada ukvarjala z vzroki za kadrovsko krizo in slabšanje pogojev dela, predlaga zakon, ki javno zdravstvo še bolj potiska v brezno,” so opozorili. Takšna strategija po njihovih besedah ni samo napačna, ampak je dolgoročno škodljiva tako za zaposlene kot za paciente, ki si zaslužijo dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo.
Vlada je na današnji seji potrdila besedilo predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga pošilja v DZ. Po predlogu novele zakona bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.
Beović: Novela zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo rešila problemov zdravstva
Podobno tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer menijo, da novela ne bo rešila problemov zdravstva, bolnika ne bo postavila v središče in ne bo povečala števila obravnav.
Predsednica zbornice Bojana Beović je opozorila na možnost odhodov zdravnikov iz javnih ustanov zaradi prepovedi dela pri zasebnikih. Po predlogu novele bi bilo delo zaposlenih v javnih zdravstvenih ustanovah pri tako imenovanih čistih zasebnikih razen v redkih izjemah prepovedano. Bi bila pa sočasna zaposlitev v terciarni javni ustanovi in pri čistem zasebniku omogočena vrhunskim strokovnjakom z najmanj 20-letnimi izkušnjami.
A bodo morali vrhunski strokovnjaki najprej zapustiti javno zdravstvo in se zaposliti pri zasebnikih, da se bodo lahko, če bodo zainteresirani, pod omejenimi pogoji vrnili pomagat v javne ustanove, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Po oceni zbornice bi to lahko vodilo v odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov, posledično pa v zmanjšanje števila opravljenih zdravstvenih storitev. Beović je spomnila na anketo zbornice, v kateri je veliko zdravnikov, ki so v javnem zdravstvu zaposleni le delno, napovedalo odhod v zasebni sektor.

Najbolj bi lahko bile po njenih besedah na udaru stroke, v katerih v Sloveniji dela majhno število zdravnikov specialistov.
“Slabo pa bo to seveda tudi za majhne oddelke po Sloveniji, kjer bo zadoščalo, da se bo za to odločil en sam zdravnik. Že ob odhodu enega samega zdravnika lahko taka mala dejavnost propade,” je opozorila Beović.
Člen predloga novele, ki predstavlja izjemo za vrhunske strokovnjake, bi po njenem mnenju zajel le majhno število zdravnikov. Med njimi je denimo izpostavila plastične kirurge – nekateri trenutno opravljajo tržno dejavnost, hkrati pa sodelujejo tudi v javnem zdravstvenem sistemu.
Predlog novele bo, če ga bo DZ sprejel v trenutni obliki, poleg prepovedi dela pri zasebnikih strokovnim direktorjem in predstojnikom prinesel še prepoved kakršnega koli sodelovanja s koncesionarji.
Predsednica zbornice je ob tem opozorila, da je že zdaj težko motivirati zdravnike, da postanejo predstojniki oddelkov, saj položaj prinaša veliko odgovornost. V primeru omenjenih prepovedi bodo vodstvena mesta zdravnikom še manj zanimiva, je dejala.
Pri napovedi nagrajevanja zdravnikov za dodatno delo po manj obdavčenih podjemnih pogodbah pa je predsednica zbornice opozorila, da bo to mogoče le ob določenih pogojih. “Ne bo pa spremenjena organizacija dela in nagrajevanje za osnovno delo, ki bi pritegnilo zdravnike, da ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu, in jih motiviralo, da naredijo več,” je dodala.
Zdravniška zbornica sicer zadnje različice predloga novele še ni prejela. Ob tem je Beović poudarila, da so se s predsednikom vlade Robertom Golobom na sestanku dogovorili, da bo zbornica sodelovala pri oblikovanju novele, a se to ni zgodilo.
Tudi v Slovenskem zdravniškem društvu so v sredo poudarili, da z zadnjo verzijo predloga novele niso seznanjeni, da pa bi morala biti novela usmerjena v povečanje izkoristka obstoječih zdravstvenih kapacitet.
V državi, kjer je povpraševanje po zdravniškem delu večje od razpoložljivih kapacitet, po njihovem prepričanju ni smiselno omejevati dela zdravnikov preko njihovega rednega delovnega časa. Z rednim delom obstoječe število zdravnikov ne zadošča za izpolnitev vseh potreb bolnikov, zato bi bilo smiselno, da bi zakonodajalec spodbudil dodatno delo zdravnikov, je v sporočilu za medije navedel glavni strokovni svet društva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje