Zdravstvene reforme, ki je najpomembnejši projekt aktualne koalicije, ne more biti brez zakona o digitalizaciji zdravstva, vztrajno ponavlja minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Poslanke in poslanci so že začeli obravnavati njegov predlog, a zdaj so dobili izjemno kritično mnenje informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik.
Predstavniki koalicije večkrat povedo, da je njihov ključni projekt reforma zdravstvenega sistema. Te pa ni mogoče izpeljati brez zakona o digitalizaciji zdravstva, je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pred slabim mesecem dni, ko se je vlada odločila predlog tega zakona poslati v parlament. Poslanke in poslanci so ga začeli obravnavati pred dvema tednoma, a pred nekaj dnevi jih je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozorila na “resne skrbi”. Če ne bo bistveno dopolnjen, zakon ne bo skladen z ustavo, je zapisala.
Minister obljublja velike koristi
Koristi zakona o digitalizaciji, ki bi se, če ga bo državni zbor sprejel, postopoma uveljavljal v prihodnjih dveh letih, bi bile zelo velike, zagotavlja minister. Pacientom ne bi bilo več treba nositi papirjev in zgoščenk med ambulantami, preprečeni naj bi bili nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene kartoteke, obljubljena jasnost in transparentnost podatkov pa naj bi tudi omejevala korupcijo.
Minister je omenil, da obstaja velik upor proti zakonu, a zelo kritični so bili samo v uradu informacijske pooblaščenke. Vsa ostala mnenja so bila veliko bolj zadržana. Poznavalci zdravstva, ki ne sodijo med ministrove podpornike, so kvečjemu opozorili, da so ministrove napovedi o pozitivnih učinkih zakona pretirane.
Medtem pa zakon na primer močno podpirajo v Klubu Slovenskih podjetnikov (SBC), kjer je član upravnega odbora zdravnik Marko Bitenc. Ta je lastnik podjetji, pri katerem Bešič Loredan opravlja zdravniško delo, ki ga mora, če želi obdržati zdravniško licenco.
“Predlagamo, da se ministra za zdravje pusti, da zaključi svoje poslanstvo,” je prejšnji teden v Odmevih na TV Slovenija delaj predsednik SBC Joc Pečečnik, “V zdravstvu zagotovo ne bo slabše, če bo uvedel digitalizacijo in se bo vsaj videlo, kaj se kupuje, koliko kaj stane in kdo kaj naredi.”
Stare in nove pomanjkljivosti
Mojca Prelesnik je že za prejšnje različice predloga menila, da vsebuje neustavne in nesprejemljive določbe. Takšno mnenje je njen urad objavil že v začetku maja.
Ko je vlada mesec dni pozneje sprejela zakon, je minister posebej izpostavil komunikacijo z informacijsko pooblaščenko in ministrstvom za pravosodje. “Zelo veliko časa smo porabili za usklajevanje tega zakona,” je pojasnil, “gre za posebej občutljive, vam pomembne osebne podatke.”
Vendar očitno pomislekov Mojce Prelesnik niso upoštevali. V zadnjem mnenju je zapisala, da predlog ni skladen z ustavo in zakonom o varstvu osebnih podatkov, da prinaša preveč tveganj za posameznike ter da je v številnih bistvenih delih pomanjkljiv in nejasen.
Tveganj in pomanjkljivosti, na katere je njen urad opozarjal maja, ministrstvo v zadnji različici predloga ni ustrezno naslovilo, je pojasnila. “Z novimi predlogi rešitev pa se pojavljajo tudi nove skrbi in tveganja,” je dodala.
Med drugim je opozorila na “pomanjkljivo” oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Kljub tej pomanjkljivosti pa ocena vsebuje konkretne in utemeljene načine, kako bi bilo možno zakonski predlog popraviti, priznava informacijska pooblaščenka. Vendar potem zakonski predlog teh načinov ne upošteva, opozarja.
Zakonski o digitalizaciji zdravstva bo po ministrovih napovedih končal zmedo, ki trenutno nastaja zaradi ločenih baz podatkov, vendar je informacijska pooblaščenka v zvezi s spremembami pri zbirkah podatkov in centralnim zdravstvenim informacijskim sistemom našla več nejasnosti. Te se nanašajo predvsem na pristojnosti različnih organizacij in posameznikov ter na namene, ki naj bi jih s spremembami zasledovali.
Posebej je opozorila tudi na predlagano ustanovitev podjetja, ki bo postalo izvajalec centralne digitalizacije. Po naših neuradnih informacijah ima največ možnosti za prevzem direktorskega mesta v tem podjetju Alenka Kolar, ki je direktorica direktorata za informatiko v zdravstvu na ministrstvu za zdravje in tudi glavna avtorica zakonskega predloga.
“Nedvomno gre najmanj za prenos pomembnega dela nalog upravljanja ene najbolj obsežnih in najbolj občutljivih osebnih podatkov v državi v roke subjekta, za katerega je razbrati, da bi lahko deloval kot subjekt zasebnega sektorja,” je glede podjetja zapisala Mojca Prelesnik. Po njenem mnenju so pomanjkljivo opredeljene pristojnosti podjetja neskladne z ustavo.
“Novi zakon probleme rešuje na napačnem mestu”
Nekateri poznavalci informatike v zdravstvu pa dvomijo v učinkovitost predlaganih sprememb. “Ker novi zakon zaenkrat naslavlja samo vprašanje, kako bomo podatke zbirali, začenja reševati probleme na napačnem mestu,” pravi Teo Bizjak iz podjetja Nova Vizja, ki dobavlja informacijske sistem več zdravstvenim zavodom.
Glavno vprašanje bi po njegovem moralo biti, katere podatke se zbira in v kakšni obliki. Rešitve za to pa večinoma ponuja že zasnova obstoječega projekta eZdravje, trdi Bizjak.
“Tudi rešitve za tiste probleme, ki se običajno navajajo, a sploh niso resen problem, kot je prenašanja izvidov od osebnega zdravnika do specialista in nazaj,” pravi.
Že zdaj lahko specialisti oziroma zdravniki na sekundarni in terciarni ravni dostopajo do izvidov predhodnih diagnostičnih pregledov, pojasnjuje. “Vendar skoraj po pravilu vseeno vsaka stopnja sproži ponovne preiskave,” opozarja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje