Vlada je sprejela zakon o digitalizaciji zdravstva, ki je prvi od reformnih zakonov za zdravstvo in po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana tudi pogoj, brez katerega reforme ne more biti. Digitalizacija naj bi bila izpeljana do začetka leta 2026, prinesla pa bo številne koristi, je napovedal minister. Pacientom ne bo več treba nositi papirjev med ambulantami, domnevno pogosti nepooblaščeni vpogledi v podatke bodo sankcionirani, vzpostavljen bo javni nadzor nad tokom denarja ...
Vlada v redno parlamentarno obravnavo pošilja prvega od zakonov za zdravstveno reformo. Zakon o digitalizaciji zdravstva je namreč usklajen v največji možni meri in v parlamentu bodo popravljali samo malenkosti, je danes pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Brez tega zakona zdravstvene reforme ni mogoče izpeljati, je zatrdil. “Mi smo prva vlada in sam sem prvi minister, ki je dal jasno vedeti, da si želimo digitalno transformacijo zdravstva, kar pomeni digitalno transparentnost, kjer bo vse jasno in dostopno,” je pojasnil.
“Proti temu je precej boja, precej upora,” je zatrdil, “zdaj baze niso povezane, zato ne moremo dobiti jasnega vpogleda o toku denarja in o zdravljenju, izidih zdravljenja”.
Do predloga so bili kritični predvsem na uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, kjer so menili, da vsebuje rešitve, ki so z vidika varnosti podatkov neustavne in nesprejemljive. Poleg tega so mu glasno nasprotovali tudi sindikati, ki jih je zmotila napovedana ustanovitev javnega podjetja, v katerem bi upravljali centralen zdravstveni informacijski sistem (CeZIS). Iz pojasnil je bilo razumeti, da želi ministrstvo podjetje ustanoviti, ker bi se tako izognili plačnemu sistemu v javnem sektorju, v katerem ni mogoče zagotoviti takšnih plač, da bi iz zasebnega sektorja privabili strokovnjake za informacijsko tehnologijo.
Iz današnjih besed Bešiča Loredana je bilo razumeti, da so v sodelovanju z informacijsko pooblaščenko in ministrstvom za pravosodje zakon spremenili, tako da bodo jasno ločene različne vloge. “Podjetje upravlja, je razvojno naravnano, zavod za zdravstveno zavarovanje pa bo upravljalec podatkov,” je pojasnil.
Mojca Prelesnik je pojasnila, da zadnje različice predloga zakona v uradu žal še niso videli. Tista, ki so jo dobili 25. maja, pa je imela po mnenju urada več pomanjkljivosti. Informacijska pooblaščenka je poudarila predvsem, da bi bilo nujno treba izdelati oceno učinkov zakon, ga uskladiti z ustavo in drugimi zakoni, jasno opredeliti in razmejiti odgovornosti različnih upravljalcev ter nasloviti tveganja glede njihovih vlog.
Za javno podjetje je minister zagotovil, da ne bo nikakršen obvod plačnega sistema. “Vlada bo odločala o poslovnem načrtu in o plačah. Nobeden od strokovnjakov za informacijsko tehnologijo ne bo imel višje plače,” je dejal.
Minister upa, da bo zakon začel veljati z začetkom prihodnjega leta. “Naša želja je, da s 1. 1. 2024 vse izvajalce zakonsko obvežemo k pošiljanju podatkov v sistem,” je dejal.
Nato bo po njegovih predvidevanjih trajalo še dve leti, torej do začetka leta 2026, da bo zaživel digitalizirani zdravstveni sistem, ki ga določa predlog zakona. Koristi od tega bodo pa zelo velike, je napovedal. Pacientom ne bo več treba nositi papirjev med ambulantami, domnevno pogosti nepooblaščeni vpogledi v podatke bodo sankcionirani, vzpostavljen bo javni nadzor nad tokom denarja, digitalno orodje bo sčasoma nadoknadilo manko kadra, je našteval.
“Omogočeno nam bo resnično jasno in transparentno upravljanje s podatki, vsi bodo izvajalci na enotni informacijski platformi, videlo se bo, kdo kaj naredi in za kakšen denar,” je dejal.
Vlada: Pomembne novosti
Vlada je sporočila, da bo zakon prinesel pomembne novosti za paciente in zaposlene v zdravstvu, saj med drugim poenostavlja tudi birokratski del postopka, uvaja enostavno rokovanje z zdravstveno dokumentacijo in poenostavlja zdravstveno obravnavo. Zdravstveni podatki bodo v digitalni obliki zbrani na enem mestu v nacionalnem eKartonu, predlog zakona pa spreminja in izboljšuje varnost dostopa do zdravstvenih podatkov. Predvideva se vzpostavitev gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala centralni elektronski zdravstveni sistem ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje