Med morebitnimi tarčami vohunjenja tudi 180 novinarjev

Svet 19. Jul. 202112:00 > 14:04
Delite:
WhatsApp
Foto: Dado Ruvic/REUTERS

Morebitne tarče sistema za vohunjenje Pegasus je bilo nekaj manj kot dvesto novinarjev in urednikov vplivnih medijskih hiš, kot so tiskovna agencija Reuters, AFP in AP ter Financial Times.

Britanski časopis Guardian je razkril, da je bilo na seznamu morebitnih tarč vohunske programske opreme Pegasus, ki je v lasti izraelskega podjetja NSO Group, tudi več kot 180 novinarjev in urednikov. Leta 2018 je bila denimo na seznam morebitnih tarč uvrščena takratna namestnica odgovornega urednika časopisa Financial Times, zdaj odgovorna urednica Roula Khalaf.

Na seznamu morebitnih tarč, ki sta ga pridobili organizacija Forbidden Stories in Amnesty International, so telefonske številke nevladnikov in novinarjev iz več kot petdesetih držav. Po navedbah podjetja NSO Group sistem Pegasus prodajajo državam in državnim organom za pregon organiziranega kriminala in terorizma.

51 odstotkov kupcev predstavljajo obveščevalne agencije, 38 odstotkov organi s področja kazenskega pregona, 11 odstotkov pa vojske, navaja Guardian.

Za kom vse so naročniki dejansko vohunili, ni znano, so pa na seznamu morebitnih tarč tudi sodelavci naslednjih medijskih hiš: Wall Street Journal, CNN, New York Times, Al Džazira, France 24, Radio Free Europe, El País, Associated Press, Le Monde, Bloomberg, Agence France-Presse, the Economist, Reuters in Voice of America.

Vohunski sistem Pegasus, s katerim se lahko okužita Iphone in Android, lahko dostopa do celotne vsebine v telefonu (SMS, fotografije, koledar, imenik), vključno s sporočili iz aplikacij, kot so aplikacije za komuniciranje Telegram, Signal in WhatsApp. Pegasus omogoča tudi prisluškovanje telefonskim pogovorom in dostop do podatkov o lokaciji GPS, elektronske pošte, telefon pa lahko spremeni tudi v snemalnik zvoka ali slike.

Pegasus tudi na Madžarskem

Na seznam morebitnih tarč je najmanj 48 novinarjev iz Azerbajdžana in 12 iz Združenih arabskih emiratov. Po navedbah Guardiana so novinarje na seznam morebitnih tarč umestili tudi Bahrajn, Madžarska, Indija, Kazahstan, Mehika, Maroko, Ruanda in Savdska Arabija. Urednica Financial Timesa Roula Khalaf je bila na seznam uvrščena na zahtevo Združenih arabskih emiratov. “Medijske svoboščine so ključne in nezakonito vmešavanje države ali nadzor novinarjev je nesprejemljiv,” so po Guardianovih navedbah sporočili s Financial Timesa.

Na seznamu morebitnih tarč vohunjenja je 50.000 številk mobilnih telefonov oseb, ki so bile od leta 2016 identificirane kot “osebe interesa” strank podjetja NSO Group.

Med novinarji, katerih telefonske številke so se znašle na seznamu morebitnih tarč, je mehiški novinar Cecilio Pineda Birto, ki so ga umorili leta 2017, njegovega telefona pa niso nikoli našli. Vohunjenje s sistemom Pegas so potrdili pri madžarskemu novinarju Szabolcsu Panyiju, ki piše za preiskovalni medij Direkt36 in je kritičen do vlade premierja Viktorja Orbana. Forenzična preiskava Panyijevega telefona je pokazala, da so vohunskimi vdori časovno sledili novinarjevim vprašanjem vladi.

Signal
Foto : Dado Ruvic/REUTERS

Izpostavljeni so viri in gradivo

Prav tako so vohunjenje potrdili pri preiskovalnem novinarju Bradleyu Hopu, čigar telefonska številka je bila na seznam morebitnih tarč uvrščena v času, ko je delal za Wall Street Journal in je preiskoval korupcijski škandal v Maleziji, maroškemu freelancerju Omarju Radiju in azerbajdžanski preiskovalni novinarki Khadiji Ismajilovi, ki je komentirala, da se počuti krivo, saj so ji viri posredovali informacije misleč, da to počno po varnih komunikacijskih kanalih.

Tarči vohunjenja sta bila prav tako soustanovitelj in novinar indijskega novičarskega portala the Wire Siddharth Varadarajan in Paranjoy Guha Thakurta. Thakurti so v telefon vdrli leta 2018, ko je preiskoval, kako vlada premierja Nerendre Modija uporablja Facebook za širjenje dezinformacij. “Počutiš se zlorabljeno,” je vdor po Guardianovih navedbah komentiral Varadarajan in poudaril, da nihče, še posebej pa ne novinarji, ne bi smeli biti podvrženi tovrstnemu vdiranju.

Programski direktor neprofitne organizacije Odbor za zaščitno novinarjev Carlos Martínez de la Serna je vohunjenje za novinarji označil za resno težavo. Naprave so ključne za opravljanje novinarskega dela, vohunjenje pa izpostavi novinarjeve vire, gradivo, še piše Guardian.

Podjetje Facebook, ki ima v lasti tudi aplikacijo za komunikacijo WhatsApp, je oktobra 2019 na sodišče v San Franciscu vložil tožbo zoper izraelsko podjetje NSO Group zaradi domnevnega vdiranja v aplikacijo uporabnikov. Kot so zatrdili pri Facebooku, so bili tarče vohunjenja novinarji, diplomati, aktivisti za človekove pravice, višji vladni uradniki.

Komentari

Vaš komentar