Zaradi občasnega obilnega deževja je bakterija, ki povzroča zajčjo mrzlico oziroma tularemijo, močno razširjena v naravi. Na NIJZ zato odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi na Ajdovskem in Tolminskem.
V Sloveniji so letos zabeležili že 26 primerov zajčje mrzlice pri ljudeh, kar 25 na Goriškem. V minulih 15 letih so sicer v vsej Sloveniji zabeležili 29 primerov, večino na Gorenjskem in v Prekmurju. Na Goriškem pa zadnjih 20 let ni bilo primerov, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave nakazujejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča zajčjo mrzlico oz. tularemijo, močno razširjena v naravi, pojasnjujejo na NIJZ. Bolezen se pojavi običajno tri do šest dni, lahko pa tudi en dan ali nekaj tednov po okužbi, potek bolezni in bolezenski znaki so odvisni od vstopnega mesta okužbe.
Ob bolezni se pojavijo mrzlica, vročina, glavobol …
Zaradi pojava tularemije na NIJZ prebivalcem v občinah Tolmin in Ajdovščina odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri ali studenci. Voda se namreč lahko onesnaži z bakterijo s trupli okuženih živali ali izločki okuženih živali, najpogosteje glodavcev.
Začetek zajčje mrzlice je sicer neznačilen; pojavijo se mrzlica, vročina, glavobol, slabo počutje, lahko bolečine v trebuhu, v nadaljnjem poteku pa so za večino primerov značilne kožne razjede ter povečane lokalne bezgavke. Med zaščitne ukrepe po navedbah NIJZ sodijo izogibanje truplom mrtvih ali bolnih živali oz. ustrezna zaščita pri stiku z njimi, uporaba maske pri delu v naravi in čiščenju drvarnic in kleti. S primerno obleko in uporabo zaščitnih sredstev pa naj se ljudje zaščitijo pred okuženimi klopi, muhami in komarji.
“Priporočljivo je, da ne pijemo vode, ki ni nadzorovana oz. ustrezno dezinficirana, ter da prostore, kjer shranjujemo hrano, zaščitimo pred mrčesom in glodavci,” še svetujejo na NIJZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!