Senco na praznik v Planici po mnenju mnogih domačinov in okoljskih organizacij mečejo začasna parkirišča, ki jih je za potrebe svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju zgradil organizacijski komite Planica. Parkirišča namreč stojijo na vodovarstvenem območju, nekatera na trajno zavarovanih kmetijskih zemljiščih, druga na naravnih vrednotah, kot je ledeniška morena, za kar bi organizator potreboval naravovarstveno soglasje, a zanj sploh ni zaprosil. Primer je pod drobnogled vzela gradbena inšpekcija, kmetijski inšpektorji pa so že odločili, da gre za nedovoljene posege. Objavljamo lokacije parkirišč in slikovite prizore iz zraka.
Slabe tri tedne pred začetkom je organizacijski komite (OK) predstavil podrobnosti FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2023. “Bodimo najbolj trajnostni na največjem prvenstvu pri nas do sedaj,” je minuli teden zeleno noto Planice predstavila Maja Zalaznik, predsednica strateškega sveta OK Planica. Letošnje vodilo organizatorjev bo, da Planica ostane takšna, kot jo imamo radi. “Bodimo odgovorni; do ledeniške doline, ene najlepših na svetu, do naše Vite (maskote (op. a.)), ki rada živi v Triglavskem narodnem parku,” je poudarila Zalaznik. Lokalni skupnosti želijo pustiti čim manj odtisov v okolju, prvi cilj trajnostnega akcijskega načrta pa je “sodelovanje z lokalnimi organizacijami, denimo kulturnimi, okoljskimi …”.
Po besedah Jureta Ajdiška, vodje logistike OK Planica, bo k zeleni Planici v veliki meri pripomogel prometni režim, saj prostora za pločevino v dolini pod Poncami ne bo. Vstopna točka bo 1,5 kilometra od tekmovalnih aren, kar za obiskovalce pomeni, da bodo morali parkirati na Ledinah ali že prej.
“Na območju Kranjske Gore – Rateče so zagotovljena parkirišča za obiskovalce. Parkirišč bo dovolj, v sodelovanju z lokalno skupnostjo in Občino Kranjska Gora smo poiskali lokacije bodisi na obstoječih parkirnih površinah ali pa začasnih, ki smo jih primerno uredili za potrebe svetovnega prvenstva,” je zagotovil Ajdišek.
Toda OK Planica pri urejanju začasnih parkirišč po besedah županje Kranjske Gore Henrike Zupan z občino ni sodelovala in, čeprav bi morala za gradnjo na določenih zemljiščih pridobiti naravovarstveno soglasje, zanj sploh ni zaprosila.
Predsednica Društva za naravo – Jalovec in domačinka Polona Petrovič Erlah, sicer magistrica znanosti na področju varstva naravne dediščine, gradnjo na vodovarstvenih območjih zgrožena opazuje že od oktobra. “Prebivalci smo prestrašeni, kaj se bo zgodilo z našimi vodnimi viri, sprašujemo se, kako je mogoče, da nihče ne zaustavi tega početja. Nemočno smo opazovali, kako se je najprej začelo uničevanje kmetijskih zemljišč v Podkorenu, čez dva dni se je preselilo v Rateče v bližino Zelencev in nato naprej,” je povedala.
“Ko enkrat material odstranimo, lastnosti ledeniške morene uničimo”
Dve začasni parkirišči se nahajata na območjih, ki imata status naravne vrednote – gre za mokrišče Ledine in ledeniško moreno v Planici – zato bi OK Planica za kakršne koli posege moral pridobiti naravovarstveno soglasje Zavoda za varstvo narave. “Prišli so z bagri, razrili so polja, dvignili približno meter travne ruše, začeli so nasipavati gramoz, kasneje so del površine celo asfaltirali,” je opisala Petrovič Erlah.
Kako so zemljišča videti zdaj, si poglejte v spodnji galeriji.
Denis Sadiković/N1
N1
N1
N1
N1
N1
Denis Sadiković/N1
N1
Denis Sadiković/N1
“Poseg na Ledinah, vsaj za zdaj, ni velik. Odstranili so zgornjo plast zemlje, kar pomeni, da je uničena vegetacija. Lahko pride do vnosa invazivnih tujerodnih vrst, če se je oziroma se bo to zgodilo, bomo videli v spomladanskem in poletnem času,” je za N1 posledice gradnje pojasnila vodja območne enote Zavoda za varstvo narave Kranj Sonja Rozman. “Na območju morene pa so že pred časom odstranili večjo količino materiala in utrdili parkirišča. Morena je pravzaprav ostanek ledeniškega delovanja, ta material je na območje prinesel ledenik. In ko ga enkrat odstranimo, lastnosti ledeniške morene uničimo.”
Slikovite posnetke iz zraka si poglejte v reportaži na vrhu članka.
Ocenila je, da bi stanje mokrišča Ledine (če do vnosa invazivnih tujerodnih vrst ni prišlo) lahko povrnili v prvotno stanje z dosejevanjem v nekaj letih. Bolj skrb vzbujajoča je škoda, ki je nastala na ledeniški moreni. “Naravnega stanja v bistvu ni mogoče povrniti,” je obrazložila Rozman.
“Redek, dragocen in znamenit naravni pojav”
V Sloveniji je bilo leta 2021 17.431 naravnih vrednot, med njimi tudi 12.148 jam. Gre za vso naravno dediščino, ki zajema redke, dragocen ali znamenite naravne pojave. Sem sodijo geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihov življenjski prostor, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.
Turizem Kranjska Gora
Naravne vrednote določi minister za okolje in prostor, označi jih država, občina ali upravljalec zavarovanega območja. V naravne vrednote lahko posegamo le, če drugih prostorskih ali tehničnih možnosti ni, pa tudi v tem primeru je posege treba opravljati tako, da naravne vrednote ne uničimo in da ne spreminjamo tistih lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto.
Rozman je povedala, da mora investitor za vsak poseg ali gradnjo na naravnih vrednotah pridobiti naravovarstveno soglasje, “če ne gre za poseg, za katerega mora imeti gradbeno dovoljenje, kjer pa z mnenjem vstopimo tudi mi. Ampak kot smo izvedeli, v tem primeru gradbeno dovoljenje ni bilo zahtevano.”
Gradbena dovoljenja na tem območju izdaja Upravna enota Jesenice. Načelnica Alenka Burnik je za N1 potrdila, da so v roku enega tedna na Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge poklicali trije predstavniki organizatorja svetovnega prvenstva. Spraševali so, ali je za začasna parkirišča treba pridobiti gradbeno dovoljenje. “Odgovorili smo jim, da gre po našem mnenju za začasni objekt v smislu 4. člena Gradbenega zakona in 3. člena Pravilnika o začasnih objektih, zato upravno dovoljenje za gradnjo ni potrebno.”
Območja naravnih vrednot in lokacije parkirišč so prikazane v spodnji grafiki.
N1
Ob tem je priznala, da sicer o točnih parcelnih številkah niso razpravljali: “Vedeli smo za lokacijo ob novi cesti, ki vodi od novega krožišča v Podkorenu do smučišča, za druga parkirišča pa nam lokacija ni bila znana.” Organizatorji po njenih besedah prav tako niso vprašali, ali morajo pridobiti kakšna druga soglasja ali dovoljenja drugih organov. “S tem se na upravni enoti niti nismo podrobneje ukvarjali, saj nismo prejeli nobene vloge ali prošnje za formalni odgovor,” je še pojasnila načelnica.
Zdaj se z začasnimi parkirišči ukvarja gradbena inšpekcija, ki je prvo prijavo dobila oktobra lani in uvedla kar štiri inšpekcijske postopke. Začasnih parkirišč organizatorji svetovnega prvenstva namreč niso zgradili le na naravnih vrednotah, temveč tudi na trajno zavarovanih kmetijskih zemljiščih. Gre za zemljišča, ki jih organizator najema in je na njih, sodeč po ugotovitvah kmetijske inšpekcije, ki je gradnjo prav tako vzela pod drobnogled, “naredil zakoličbo in odrinil rodovitno zemljo”.
Slikovite posnetke iz zraka si poglejte v reportaži na vrhu članka.
Inšpektorji so konec lanskega leta prejeli vsaj štiri prijave in ugotovili, da gre na dveh lokacijah za nedovoljene posege. “Zavezanec mora s kmetijskih zemljišč odstraniti nasuti drobljenec in geotekstil, na površino pa vrniti odrinjeno zemljo in posejati travo.” Zaradi snega tega trenutno ni mogoče storiti, Smučarska zveza ima čas najkasneje do 10. maja. Na tretji lokaciji so inšpektorji ugotovili, da je zemljišče le zakoličeno, zato so o tem obvestili inšpektorat za okolje in prostor, ureditvene odločbe pa niso izdali.
Smučarska zveza se je medtem na odločbo kmetijske inšpekcije glede prvih dveh lokacij že pritožila. “Ker postopki še tečejo, zadeve ne komentiramo,” so nam na kratko odgovorili. Iz enakih razlogov pred kamero ni želela stopiti nova županja Kranjske Gore Henrika Zupan, ki je v telefonskem pogovoru povedala le, da je svetovno prvenstvo resda praznik, a da hkrati pričakuje, da zakone spoštujejo vsi. Sonja Rozman je ob tem izrazila željo, da bi organizator v stik z Zavodom za varstvo narave stopil, še preden so na zemljišča zapeljali prvi bagri. “Verjamem, da bi se lahko dogovorili in našli primerne lokacije, kjer negativnih vplivov na naravo ne bi bilo. V bodoče prosimo za pravočasno sodelovanje,” je še pozvala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje