Po lanskih smrtih psov: kakšno je stanje vode v Bohinju in kaj svetujejo veterinarji

Lani junija, na začetku kopalne sezone, so javnost razburile objave o več nepojasnjenih smrtih psov, ki so se kopali v Bohinjskem jezeru. Po nekaterih informacijah naj bi poginilo tudi več mačk.

Sum, da bi bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezeru, je deloma potrdila obdukcija ene od poginulih psičk, druge pa ne. Občina Bohinj je nato naročila dodatna vzorčenja jezerske vode pri Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) ter ob jezero namestila opozorilne table.

Preverili smo, kakšno je stanje v Bohinju ob začetku letošnje poletne sezone.

Več smrti, dve obdukciji

Na veterinarski kliniki za male živali v Lescah so lani obravnavali dva psa, ki sta imela po kopanju v Bohinju hude težave, a so ju rešili. Že predlani pa je bilo nekaj primerov psov, ki jim niso mogli pomagati ali so poginili na poti do veterine.

"Veterinarji smo obravnavali pse, ki so imeli znake šoka, ne moremo pa reči, kaj točno je bil vzrok. Te nato ugotavljajo patologi in toksikologi," je povedala veterinarka Saša Bernik z leške veterine. Psičko, ki je imela po kopanju v Bohinju hude težave, so sprejeli na veterini v Kranju, a je kljub pomoči poginila.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je lani izvedla obdukciji dveh poginulih psov.

Vzrok za smrt psičke, ki je poginila junija, je bila najverjetneje hkratna zastrupitev z dvema strupenima učinkovinama, metaldehidom in anatoksinom. Metaldehid se uporablja v vabah za zatiranje polžev, pa tudi v trdem gorivu za prižiganje ognja pri kampiranju. "Zaradi dodatka otrobov ali melase psom in drugim domačim živalim tovrstne snovi zelo teknejo, zato so zastrupitve dokaj pogoste," so tedaj opozorili na UVHVVR. Druga strupena učinkovina, ki je botrovala smrti psičke, pa je anatoksin – nevrotoksični alkaloid, ki ga proizvajajo cianobakterije. "Najpogostejši vzrok zastrupitve z njim je zaužitje vode, v kateri so cianobakterije. Pogin lahko nastopi že 20 minut po nastanku prvih kliničnih znakov," so takrat poudarili na upravi.

Vzrok smrti drugega psa, ki je po kopanju v Bohinju poginil avgusta, pa ni bil zastrupitev, ampak šok kot posledica zaužitja velike količine kamenčkov, je pokazala obdukcija.

Kaj svetujejo veterinarji?

Letos ne v Kranju ne v Lescah veterinarji podobnih primerov še niso obravnavali, a v hladnejših dneh tega ni niti pričakovati.

Veterinarka Saša Bernik lastnikom psov svetuje predvsem, naj se izogibajo stoječih vod, še posebej ob višjih temperaturah. "Cianobakterije se razvijejo ob višjih temperaturah. Še posebej, če je barva vode drugačna, če vidijo, da cvetijo alge, potem naj psov tja sploh ne spuščajo," opozarja.

Prav tako naj se izogibajo pitju vode in igranju v vodi na območjih, kjer so se cianobakterije pojavljale v preteklosti. Večina teh lokacij je objavljenih na portalu ciano.si.

Vzorce so že vzeli, analiza še poteka

Agencija za okolje (Arso) presoja pojav cvetenja se na vseh kopalnih vodah ob rednem vzorčenju, "in sicer v prvi stopnji organoleptično na osnovi spremenjene barve vode, prosojnosti, pojava cveta na gladini vode v obliki skupkov, kosmičev," pojasnjujejo.

V preteklem tednu so vzeli vzorce kopalnih voda na Gorenjskem, in sicer na dveh lokacijah v Bohinju (Ukanc in Fužinski zaliv), petih lokacijah na Bledu (Grajsko kopališče, Mala Zaka, Velika Zaka, Hotel Vila Bled, Grand hotel Toplice) ter na Šobčevem bajerju.

"Na terenu ni bilo zaznanih sprememb glede na pretekla leta," so sporočili z agencije za okolje. Rezultati laboratorijskih analiz pa bodo objavljeni najpozneje do uradnega začetka kopalne sezone 15. junija.

Kaj se dogaja z jezerom?

Kot za N1 pravi župan Bohinja Jože Sodja, so opozorilno tablo pustili na mestu, kjer so jo lani postavili, na izlivu Savice v jezero. Že sicer pa velja, da naj se psi ne bi kopali na mestih, kjer se kopajo ljudje.

Da bi območje očistili alg, pa ni priporočljivo, pravi Sodja. "Nekateri so predlagali, da bi alge pobrali ven, a so nam strokovnjaki svetovali, naj jih pustimo pri miru, saj bi odstranili 'dobre' alge in odprli pot 'slabim'," je pojasnil.

Poleg rednega vzorčenja se je občina z Arsom dogovorila še za dodatne analize. Domačini in turisti, ki redno zahajajo v Bohinj, so namreč v zadnjih letih opazili, da se jezero spreminja, med drugim, da so nekdaj beli prodniki vse bolj temni in poraščeni z algami.

"Preverili bodo, kaj se dogaja z brežinami in s samim jezerom. Velikokrat je bilo rečeno, da kmetje na travnike ob robovih jezera polivajo gnojnico. Ugotovili bodo, kaj vse so potencialne nevarnosti za jezero in kakšno je stanje," je opisal župan.

Kot pravi, pa dozdajšnje analize kažejo, da je voda sicer čista in neoporečna, a da je stanje slabše kot pred petimi leti. Vzorce so vzeli prejšnji teden, da bodo lahko spremljali, kako na kakovost vode vpliva obremenitev turistične sezone.

Kje je kopanje varno?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdelal priporočila za varno kopanje v površinskih vodah.

Med drugim opozarjajo, naj se izogibamo območjem s prekomernim razraščanjem planktonskih alg in cianobakterij, ki na površini vode oblikujejo goste prevleke, naj se izogibamo sedenju na posušenih algah na obrežju ter da med plavanjem ne požiramo vode, kar velja zlasti za otroke. Po kopanju se oprhajmo s pitno vodo. "Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajmo za pitje in pripravo hrane," so še opozorili.

Podatke o monitoringu objavlja Arso na tej povezavi za 49 kopalnih območij na rekah, jezerih in morju. Beležijo terenska opažanja, meritve in mikrobiološka laboratorijska preskušanja. Na ostalih, nenadzorovanih površinskih vodah pa kopanje odsvetujejo.